X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

PEÑA MADRIDISTA ESLOVENIA ON TOUR – TORINO

Domače tekme so super, a gostujoče najboljše. Navijanje z isto mislečimi navijači ljubljenega kluba iz različnih držav, brez gospodov, ki te skozi celotno tekmo posedajo, ker čez tebe res ne vidijo veliko, obenem pa občutek pripadnosti in ponosa, da si eden izmed tistih maloštevilnih navijačev družine Real Madrid, ki spodbujajo svojo ekipo, ne glede na to, kje igra. Lahko se ne strinjate z mano in vam je ljubše sedenje, grizljanje bučnih semen in občasen vzklik navdušenja ob priložnosti, a sam sem imel že od nekdaj željo po obisku gostujoče tekme Reala v gostujočem sektorju ob boku naše navijaške skupine Ultras Sur. Ne me razumeti narobe, tudi tekma na Santiago Bernabeu je super, a gostujoča je nekaj posebnega. Končno sem se o tem prepričal tudi v živo.

Žreb Lige prvakov nam je namenil Juventus in ideja je padla. Dobrih 600 kilometrov oddaljeno mesto v Italiji je kot nalašč za prvo organizirano gostovanje Kluba navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia. A dilema je bila prisotna. Kako je s kartami? Nam jih bodo v Madridu kot uradni navijaški skupini odobrili? Strah je bil odveč in slaba dva tedna pred tekmo je bilo 18 kart v rokah našega predsednika. Kar se nam je zdelo še pred kratkim nemogoče, se je sedaj zgodilo. Odhajamo na prvo uradno gostovanje. Slavje se je lahko začelo. Hvala, Madrid.

Dan tekme – 5. november. Oboroženi z uradnimi zastavami, šali in dresi, a nekoliko manj z opojno kapljico, kar je posledica dejstva, da Rokinha in Roada tokrat ni bilo z nami, smo se odpravili na pot do Torina. Start iz Novega mesta zgodaj zjutraj preko Trebnjega in Ljubljane, kjer smo pobrali še zadnje navijače, do Italije. Pogovora na avtobusu ni manjkalo, nekaj besed o delovanju društva, pa o novih okrepitvah in o stvareh, ki so se zgodile od zadnjega druženja. Večina se nas je poznala že od prej, nekaj pa je bilo tudi novih navijačev, kar nas izredno veseli. Na avtobusu so padale tudi simbolične stave o končnem rezultatu, nekateri so stavili v upanju po hitrem zaslužku spet drugi zgolj iz veselja in dogajanja. Še vedno ne vem, kako da nisem jaz zadel rezultata. Pot je glede na razdaljo minila hitro in kmalu smo zagledali stadion. Obvezno slikanje z našo zastavo in prošnje Italijanov za skupinsko slikanje, potrebno je bili nazdraviti na uspešen razplet tekme, nekaj pojesti, pogledati Juve Store, nestrpnost pa se je večala iz minute v minuto.

Tekma se je bližala. Ultras Sur so prišli na stadion v slogu (s posebnim avtobusnim prevozom in prižganimi baklami) ki so jih italijanski navijači pred stadionom pozdravili z glasnimi žvižgi. Čas je bil, da tudi mi vstopimo v Juventus Areno. Natančen pregled varnostnikov na vhodu, ujemanje karte z osebnim dokumentom, pregled zastav in že smo bili na gostujočem sektorju. Ultras Sur so že vodili navijanje, pridružili so se jim navijači Reala iz Albanije, Bosne, Makedonije in Madžarske katerih zastave smo videli, po fotografiranju pa smo skupaj z njimi zapeli tudi slovenske Madridiste. O sami tekmi ne bi izgubljal preveč besed, saj verjamem, da ste jo vsi gledali na televiziji. Osebno sem bil zelo zadovoljen z drugim polčasom, kar se je odražalo tudi na tribunah, saj je bilo vzdušje v drugem polčasu veliko boljše kot v prvem. Zanimivo je bilo opazovati predvsem navijače Ultras Sur, ki so vseskozi skandirali Diegu Lopezu, ob našem navdušenju nad obrambami Ikerja pa so nas mirili in žvižgali svoji (nekdanji) legendi. Najbolj fanatični navijači očitno ne oproščajo. Drugače sem bil izjemno pozitivno presenečen nad akustičnostjo stadiona, kjer so Juventini pripravili izjemno vzdušje, nekoliko sem bil razočaran le nad nenehnim skandiranjem Messi, Messi, saj sem od italijanskih Ultrasov pričakoval vseeno nekoliko več kreativnosti in podpiranja svoje ekipe. Naš sektor je predvsem ob golih prevzel pobudo, navijalo se je skozi celotno tekmo a se vse izgubilo v množici Juventinov. Vsekakor pa je bilo vzdušje na samem sektorju super in vsi smo se strinjali, da bomo gostovanje kmalu ponovili. Vsi upamo na Milano. Do takrat in naslednje reportaže pa le, HALA MADRID!

Reportažo s tekme Juventus 2-2 Real Madrid (05.11.2013) je napisal Luka (luka89)