21.9.2016! Dan, ki sem ga nestrpno čakal več mesecev. Zakaj? Takrat so se mi izpolnile otroške sanje – obiskati tekmo mojega najljubšega in najboljšega kluba na svetu – REAL MADRIDA.
Po enotedenskem potovanju po Španiji, je bil Madrid moja zadnja postojanka pred odhodom domov. Po nastanitvi v hostlu sem se odpravil na metro proti Santiago Bernabeuu. Ko sem stopil iz podzemne in prišel po vseh stopnicah, nestrpno in v pričakovanju na površje, sem zagledal veličasten prizor. Prvi pogled na velik stadion, in ne na kar eden, ampak na stadion kjer domuje eden in edini Real Madrid. V trenutku se mi je naježila koža, saj sem se komaj takrat zares zavedal, da bom dejansko priča nogometni tekmi kraljevega kluba in da bom v živo spremljal igrati največje nogometne mojstre današnjega časa. Čeprav je bilo še zgodaj popoldan, tekma pa se je začela ob 20.00, so bile ulice okrog stadiona že zaprte, postavljati so se začele stojnice z navijaškimi pripomočki, tudi policije je bilo ogromno. Vse to je pripomoglo k evforiji, ki se je v meni počasi začela stopnjevati. Po nekaj narejenih slikah, sem se odpravil proti okencu 55 kjer so me, zahvaljujoč dobri organizaciji in skrbnosti našega navijaškega kluba, karte za tekmo že skrbno čakale.
Naslednje tri ure sem preživel v bližnjih restavracijah in barih, kjer so me prijazni domačini hitro vključili v debato o tekmi in o samem mestu. Ob 19. uri, ko se je okrog stadiona zbralo že res veliko število ljudi, sem se odločil vstopiti na prizorišče tekme. Ob prihodu na stadion pa veličasten pogled, ki si ga želi vsak navdušenec kraljevega kluba. Odličen razgled iz sedišča za golom in še boljša atmosfera kot v Ljudskem vrtu, ko je Maribor pariral Chelseaju v Ligi prvakov. Ko so igralci Reala prišli na ogrevanje pa je prvič zahrumelo, več kot 80.000 ljudi in pa Realova himna … zares neverjeten prizor.
Vzdušje se je stopnjevalo vse do začetka tekme in kaj kmalu sem spoznal, kako zahtevna je publika tega kluba. Po približno pol ure igre je eden izmed Realovih nogometašev prvič storil napako in že so začeli padati žvižgi. Ampak vse v dobrem duhu in želji po zmagi. Ob prejetem zadetku so se strasti nekoliko pomirile, vendar je Real že kmalu v začetku drugega polčasa poskrbel za evforijo, ko je Ramos izenačil na 1:1. Rezultat je do konca tekme ostal nespremenjen, vzdušje in glasnost vseh obiskovalcev pa se je stopnjevala do samega konca.
Ob zadnjem sodnikovem žvižgu so nekateri navijači Reala stadion zapuščali jezni, nekateri malo manj, meni pa je ostal eden najlepših spominov, ker sem doživel tekmo mojega najljubšega kluba in prepričan sem, da se bom na Santiago Bernabeu še pogosto vračal.
Reportažo z ogleda finalne tekme La Lige, Real Madrid 1-1 Villarreal v Madridu (Santiago Bernabeu – 21.09.2016) je napisal Gregor Nestorov.
