Včeraj je Santiago Bernabeu dočakal še eno sramotno predstavo naših »ljubljencev«. Ko že za sezono ne morem trditi, da je bila dobra, čeprav neprestano poslušamo pravljice o fenomenalnem drugem delu sezone, bi lahko vsaj od naše ekipe pričakovali neko spodobno slovo na zadnji tekmi pred domačo publiko. Kaj smo dobili? Suveren poraz s strani vedno neugodne Mallorce… Sam sem sicer mnenja, da bi poraz še sprejel, če bi igrali tisti, ki letos niso dobili veliko priložnosti in celo kakšni mladi canteranosi. Nastopila pa je seveda udarna zasedba z raznimi Van der Vaarti, Huntelaarji, Ramosi… še Iker je igral, pa bi priložnost z lahkoto dobila Codina ali Dudek.
Kaj je vzrok takemu ravnanju? Si hoče Juande Ramos na svojo stran še vedno pridobiti javnost in zato na teren še zmeraj pošilja »udarno« zasedbo? Kje so mladci, ki jih slavijo v Canteri, kot so Bueno, Szalai, Mosquera? Zakaj ne dobijo priložnosti vsaj na tistih tekmah, ko je že vse odločeno? Poraz bi jim bil zlahka oproščen, za razliko od »asov« ki so se postavljali včeraj zvečer… Da se ne vprašajo o tistih prvih, a pomembnih izkušnjah, kot je prvič igrati na Santiagu Bernabeu.
Sploh pa se vse madridiste sprašujemo, kako je lahko ekipa, ki je lani posilila celotno prvenstvo letos postala le še senca sami sebi. Od ekipe, v kateri so igrali igračine in kralji, zdaj igrajo brez smiselni igralci – smeti. Smeti, ki nimajo kaj delati v tako velikem in slavnem klubu, kot je Real. Smeti, ki se jih je treba znebiti… Ja, potreben je velik odvoz smeti, komunala mora to očistiti. Največja madridska ironija pa je, da nam zadnje čase komunala sploh ni delovala in so lahko ljudje, kot je Peja Mijatović kup smeti samo še povečevali. Prva ekipa Real Madrida je postala deponija.
Najbolj žalostno pa je to, kako je cel Madrid zapadel v eno samo žalost in apatijo. Madridiste v sebi premoremo komaj kanček vere za lepšo prihodnost, ob tako bravurozni Barceloni pa še ta kanček takoj zbledi. Rabimo vero, upanje za lepšo prihodnost, potrebujemo dober in dolgoročno zastavljen projekt, kot Sahara vode. Če ga bo pripravil Florentino Perez, super, isto verjetno pa je, da Klub sploh ne bo izplaval iz temne vode, v katero ga je pahnil sam Perez. Predvsem pa je treba vzpostaviti stare vrednote, ki so ta Klub naredile velike.
Po volitvah je treba vzpostaviti »komunalo« in smeti odvesti iz prenapolnjene deponije, nato pa deponijo spremeniti v lep, zelen in cvetoč park. In ta park bo tam stal in cvetel še dolgo časa, sredi parka pa bodo nato postavili kip La Decime. To je upanje, ki ga navijači potrebujemo. In takrat bo boginja Cibeles spet vesela, ker bo njena fontana spet prepolna solz. Solz sreče.
