3.11.2009 je datum, ki bo z zlatimi črkami zapisan v marsikateri glavi navijača slovenske Real Madrid skupnosti. V navijačih, ki redno ali ne sodelujejo pri debatah na forumu podpornikov največjega evropskega nogometnega kluba. Tudi v moji.
3.11.2009 je bil namreč datum, ko smo se kot skupnost odločili za prvi skupni ogled v živo tekme kluba za katerega bije naše srce. Verjetno nisem edini, ki je pred tem dnevom imel kar nekaj treme, saj debate, ki vsakodnevno potekajo med madridistami lahko pridejo tudi do vrelišča, ko bi vsak izmed nas najraje vse poslal nekam na ne preveč lep kraj.
Vendar je strah bil odveč. Kaj kmalu se je začetna trema med navijači spremenila v popolno navdušenje nad novim prvovrstnim uspehom celotne skupnosti. Ozračje med naporno vožno do Milana je bilo napeto in vsi skupaj smo nestrpno pričakovali prihod v mesto mode, še bolj pa sam začetek tekme.
Po prihodu v Milano je sledil ogled nekaterih mestnih znamenitosti, med drugim prelepe Milanske katedrale, Galerije Vittorio Emanuele II, La Scala in nepozabnega vodnjaka Castello Sforzesco. Ob sprehodu skozi mesto smo naleteli na kar nekaj nogometnih somišljenikov iz vseh možnih področij in iz prav vsakega je madridismo kar kipel. Vse nas je družil slogan Hala Madrid in osebno sem se počutil resnično dobrodošlega v tem multinacionalni zbirki navijačev.
Da se skozi naše žile pretaka madridismo je kaj kmalu ugotovila tudi karma, ki nas je pozitivno presenetila, ko smo pri milanskem muzeju zagledali Emilia Butragueña, legendarnega španskega napadalca in legendo madridskega Reala, ki je v 341 nastopih dosegel kar 123 zadetkov. Po koncu kariere pa je oktobra 2004 prevzel funkcijo športnega direktorja, do konca sezone 2005-06 pa je opravljal tudi funkcijo podpredsednika. Definitivno oseba, ki si jo vsak madridista želi spoznati. Fotografiranje s tako pomembno klubsko legendo je bila nagrada za vse nas.
Ob prihodu na štadion San Siro je vsak izmed nas mrzlično iskal sedeže, ki so spadali k tistim na naši vstopnici, ki je bila ta dan zlata vredna in čeprav je bila do začetka tekme še dobra ura, je v naših glavah že sedaj bilo vse popolno. Že prihod igralcev na ogrevanje je bil deležen z bučnimi pozdravi vseh nas, ki smo jih ta dan prišli podpirati in v navijanju na vsak način poskušali preglasiti vse tiste navijače Milana. V primerjavi z njimi nas je bilo le peščica vendar smo z pomočjo navijaške skupine Ultra Sur kar nekajkrat preglasili vse in sredi Milana se je slišalo: ”Hala Madrid”, ki je odmeval iz naših ust.
Pika na i tega nepozabnega dneva pa je vsekakor bil fantastičen zadetek Benzemaja v 29. minuti. Sanje so dobile svoj zaključek in tisti trenutek se je vsak izmed nas spremenil v pet letnega otroka, ki dobi darilo za rojstni dan. Trenutek, ko se je ustavil čas in strastno navijanje se je spremenilo v trdne prijateljske objeme veselja, kot da se skupnost pozna že desetletja.
Ta občutek je trajal vse do konca tekme in na avtobusu ob povratku proti domu se je v zraku čutilo dejstvo, da ta dan in to tekmo nebi spremljali z nikomer drugim kot z ostalimi udeleženci. Slovenska navijaška skupnost madridskega Reala se je spremenila v veliko družino in sam sem fantom izredno hvaležen za trud, ki so ga vložili v organizacijo tega dogodka sanj.
HALA MADRID! HALA DRUŽINA SLOVENSKIH NAVIJAČEV KLUBA REAL MADRID C.F.
Janez “Marksman” Zibelnik
