Španija se je 11. julija 2010 zapisala v zgodovino nogometa, potem ko je prvič postala svetovni prvak. Furija je v finalu strla šele v podaljških reprezentanco Nizozemske, ki je tako še v tretjim finalu ostala praznih rok.
Obe ekipi sta se borili za zmago že od samega začetka. Španija je bila prva, ki je poskusila z nevarnim strelom na gol, potem ko je odlično z glavo streljal Ramos, vendar pa je njegov strel spektakularno obranil Stekelenburg. Branilec Real Madrida je imel novo priložnost pet minut kasneje, vendar pa so njegov strel odbili Nizozemski branilci.
Nizozemska je igrala bolj grobo igro, kjer so Van Persie, Van Bommel in De Jong napravili kar nekaj grdih prekrškov. Veliko od teh prekrškov je sodnik sankcioniral z rumenim kartonom, prav lahko pa bi pokazal komu tudi rdeč karton.
Zdelo se je, da so se Nizozemci osredotočili na obrambo in upali, da bodo presenetili Španijo s kakšnim hitrim protinapadom. Še enkrat več je celotnemu nogometnemu svetu s spektakularnimi obrambami dokazal Iker Casillas, da je nedvomno najboljši vratar na svetu, potem ko se je Robben kar dvakrat sam znašel pred njim, vendar pa je “San Iker” bil obakrat uspešnejši. Na drugi strani pa so imeli priložnosti za zadetek Xavi, Villa, Capdevila in Ramos, a je ostala nizozemska mreža nedotaknjena.
Ker v rednem delu nismo videli zadetkov, sta bili ekipi primorani odigrati podaljške, dvakrat po petnajst minut, kjer je Španija vseskozi prevladovala na igrišču. Ko je že vse kazalo, da bomo zmagovalca dobili po strelih iz bele točke, je Cesc Fabregas lepo našel na desni strani Iniesto, ki je z edinim zadetkom na tekmi odločil tekmo.
Po tekmi je kapetan Iker Casillas sprejel pokal svetovnega prvaka od predsednika mednarodne nogometne zveze (FIFA), Joseph Blatterja, ki je zmago posvetil vsem Špancem.
