X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Intervju: Ramos

Sergio Ramos je bil tretji gost v novi oddaji Real na RealmadridTV. V ekskluzivnem intervjuju je drugi kapetan razpravljal o svojih bolj osebnih stvareh, o svojem začetku v Camasu, o vzdušju v slačilnici Real Madrida in o njegovih pričakovanjih pred povratno tekmo osmine finala Lige prvakov proti Lyonu.

Ta pesem govori o ulici, kjer se uresničijo sanje. Je bilo tako v vašem primeru, ko ste bili še otrok?
No, ni bili ravno ulica, ampak je bil trg v moji soseski v Camasu. Tam sem začel igrati tekme, kjer smo za gol uporabili dva drevesa na eni strani in dva kamna na drugi strani. To je mesto, kjer lahko zares uživaš v svojem otroštvu in s svojimi prijatelji. To je mesto, kjer začneš sanjati o svoji prihodnosti in želiš postati nekdo.

Torej je prvo nogometno igrišče Sergia Ramosa, trg s kamni namesto golov?
Tako je, to je realnost, kako je začelo igrati veliko nogometašev. V mojem primeru sem začel pri tem. Sčasoma sem z nekaj prijatelji začel igrati še za stavbami, kjer smo živeli. To je bilo še vedno igrišče s trdo podlago, ampak vsaj ni bil asfalta, kot je bilo to na trgu, kjer smo prej igrali.

Do katere ure so vam starši pustili igrati nogomet? Ste imeli “policijsko” uro?
Ja, moji starši so bili zelo strogi, ko je prišlo do tega. Moral sem vstati zgodaj zjutraj, da sem hodil v šolo in ker sem začel trenirati že zelo mlad na akademiji mladih Seville, je bil moj urnik zelo poln. Sam bi ves čas treniral s svojo ekipo in tako sem imel zelo malo prostih dni. Torej okoli devete ure zvečer so mi starši vedno žvižgali z balkona, da so me obvestili, da moram priti domov.

Kdo je pravi Sergio Ramos kot oseba, za vas ne poznajo?
To je težko reči. Ko ljudje vidijo nogometaša, si ustvarijo vtis glede na to kar vidijo na televiziji ali na tekmah. To je sramotno, ker ljudje v resnici ne vedo, kakšni so nogometaši v resnici. Spomnijo se osamljenih primerov s tekem, ki bi lahko bili negativni, kot je to oster nalet ali nekaj kar vidijo na treningih. Ljudje imajo omejen dostop informacij, tako da res ne vem kakšen je nekdo in tako ne vedo, ali je nekdo skromen, družaben ali simpatičen. Sam sem zelo pošten, iskren, dober prijatelj in zelo družaben in srečen, čeprav včasih to ni tisto, kar ljudje vidijo, ko me gledajo. Menim, da sem zelo srečen človek. Ko se zbudim si pojem in ko grem v posteljo si spet pojem. Igram kitaro in vedno poskušam biti srečen, tako da mislim, da če bi ljudje preživeli nekaj časa z menoj, bi videli kakšen sem v resnici.

Kako ste lahko že drugi kapetan Real Madrid, pa imate le 24 let?
No, da sem prišel do tega je bilo potrebno veliko trdega dela in vse moje izkušnje, saj mi je kot nogometašu to nagrada, da sem drugi kapetan Real Madrida. S tem so se mi uresničile sanje, zato sem seveda zelo vesel, da delim kapetanski trak z Ikerjem Casillasom. Zelo veliko ljudi je, ki so bili zelo pomembni na moji poti uresničitvi ciljev in eden od njih je naš predsednik Florentino Perez. Tvegal je, ko me je pripeljal v klub in s trdim delom sem dokazala vsem, da se je takrat pravilno odločil. Zame je zelo pomembno, da imam jasne cilje in da natančno vem, kje sem. Poznam zgodovino tega kluba, tako da so se meni uresničile sanje, da sem sedaj tukaj že šest let in sem drugi kapetan in upajmo, da bom lahko do konca svoje poklicne kariere v tem klubu.

Iker Casillas je v prejšnjem intervjuju govoril zelo lepo govoril o vas. Dejal je, da glede na to, kako mladi ste že, že sedaj poosebljate veliko vrednot, ki jih mora imeti kapetan Real Madrida. Kaj vas je on naučil?
Imama odličen odnos, ki ga niti ne morem opisati z besedami. Res je, da sva vedno imela poseben odnos, odkar sem začel igrati v reprezentanci, vendar pa ne samo z njim, temveč tudi z Raulom. Bil je zelo prijazen do mene in ker je brezpogojna Madridista, sem se naučili veliko stvari od njega, vendar pa se naučil stvari tudi od Zidana, Beckhama, Ronalda, Roberto Carlosa. Igralec iz mladinske pogona Real Madrida, kot je to Casillas, ki se je boril in delal več let, da postane to  kar je sedaj, mi je bil vedno zgled in si slačilno z njim, z najboljšim vratarjem na svetu, vse to je zame neverjetna lekcija, kako biti vodja in kapetan v tako velikem klubu. Zaradi tega sem zelo srečen, da lahko to delim z njim in upajmo, da bova še veliko let imela takšen odnos.

Vedno sem se sprašujem, kaj stori igralec, ko podpiše za Real Madrid? Kaj si naredil vi in kako ste se počutili na dan, ko ste podpisali pogodbo?
Isti dan sem bil vpoklican tudi v špansko reprezentanco. V torbi s seboj sem imel samo nekaj malega stvari, saj je bila tipične priprave reprezentance, ki so trajale le nekaj dni. Trenirali smo, odigrali tekmo in nato odšli domov. Tistega dne nisem odšel nazaj domov. Podpisal sem ob 11:30 ponoči in prestopni rok se je zaključil ob 12:00 ponoči. Bil sem v trening centru Las Rozas, kjer je reprezentanca trenirala in ko sem podpisal je bilo res neverjetno. Mislim, da še nikoli nisem prejel toliko sporočil kot takrat. Vedel sem, da je bil to velik korak v mojem življenju, ki je prišel z veliko odgovornostjo, ki se je nisem povsem zavedal, saj sem bil še zelo mlad in brez izkušenj, ki jih sedaj imam. Torej za mene je bilo to nekaj, kar sploh nisem mogel verjeti ali razumeti. Spat sem šel kot igralec Seville in sem se nato zbudil kot igralec Real Madrid, pri čemer sem vedel, da si bom delil slačilnico z neverjetnimi igralci kot so to Ronaldo, Beckham, Zidane, Raul, Casillas in Roberto Carlos, ki so bili moji idoli. Torej sem imela dve možnosti. Prva je bila ta, da bi mislil, da sem s podpisom za Real Madrid že vse osvojil, in druga je bila ta, da sprejmem realnost in da še nisem ničesar storil kot profesionalec in da imam sedaj čas, da zares pokažem svoje najboljše veščine kot igralec.

Ste spali kaj tisto noč?
Ne. Spal sem zelo malo, kar lahko potrdi moj brat. Moja družina je ostal pri meni, da bi proslavila podpis, vendar pa sem se sam trudil, da bi se malo odpočil in da bi se vse normaliziralo, čeprav bi sedaj pretiraval, če bi rekel da sem tisto noč spal eno uro.

Ste se od podpisal leta 2005 pa do danes zelo spremenili?
Na splošno mislim, da se vse nekoliko čez čas spremenimo zaradi različnih razlogov. Ali je to zaradi napak, ki si jih naredili ali cilje, ki si jih dosegel, zaradi različnih izkušenj ali družinskih zadev, mislim, da je več dejavnikov, ki vplivajo na vsakega posameznika kot osebo. Zagotovo sem dozorel, sedaj sem bolj izkušen, sedaj imam jasne cilje glede tega kaj hočem in kaj ne želim, pa tudi kaj je dobro ali slabo zame. Očitno mi to pomaga v mojem življenju.

Pogovor z vami je v pogovor s tihim in mirnim fantom, vendar pa ste nato v slačilnici polni življenja. Prinašate srečo, vedno ste tisti, ki skrbi za glasbo. Kaj je najboljša stvar, ki se vam je kdaj zgodilo v slačilnici?
Ne maram govoriti o preveč anekdotah iz slačilnice, vendar kot sem že dejal, mislim da me ljudje povsem drugačno dojemajo, kdo v resnici sem. V mojem primeru je to popolno nasprotje in mislim, da bi vam kdorkoli iz Real Madrida ali iz španske reprezentance povedal, da sem prvi človek, ki nastavi glasbo in se šalim okoli z vsemi.

Tudi, če se v teh šalah včasih nekoliko nerodno.
Ja seveda, veliko je takšnih šal. Prav sedaj v slačilnici izginjajo kopačke. Ena od kopačk Casillasa je bila pogrešana  prejšnji teden in sedaj je izginila še ena moja kopačka. Mislim, da takšne šale naredi to, da smo vsi na isti ravni in da smo še bolj združeni v slačilnici. Mislim, da je to potrebno za nas, če želimo na koncu osvajati naslove. Morajo biti dobre vibracije v slačilnici, čeprav smo iz povsem različnih koncev sveta z različnimi kulturami in religijami. Vsi smo tukaj, da branimo naš grb in se borimo za naslove, ker to je tisto, kar si vsi želimo. Zato se moramo vmes tudi zabavati, se smejati in ustvarjati dobro vzdušje. Lahko bi vam povedal milijon različnih zgodb, vendar pa bom raje pustil, da moji soigralci povedo.

Še naprej jih bomo prosili za te zgodbe. Sedite na istem mestu, kjer je pred dvema tednoma sedel tudi Mourinho, ki je rekel, da bo ta ekipa bila uspešna, čeprav je še zelo mlada. Kaj je prinesel Mourinho v slačilnico Real Madrida?
Naša dolžnost je, da zmagamo ta dvoboj. Škoda je, ker smo odigrali dobro tekmo na zelo težkem stadionu proti ekipi, ki nas je že dvakrat izločila in smo jih že praktično premagali. Deset minut pred koncem smo imeli odličen rezultat v žepu, a se je nato tekma končala z remijem. Vemo, da je bil naš dosežen zadetek zelo pomemben in da bodo na Bernabeu  naši navijači odločilen dejavnik. Imeti takšne navijače kot jih imamo mi, je privilegij, vendar pa moramo igrati našo igro in upajmo, da se uvrstimo v četrtfinale, ne samo zaradi naših navijačev, ki si to tako želijo, ampak tudi zato kar si prizadevamo za dosego tega.

Kako si želite, da bi vas navijači podpirali med tekmo proti Lyonu?
Želel bi, da so navijači, ki smo jih vajeni. Navijači niso lačni le pokalnega naslova in naslova v La Ligi, ampak tudi naslova v Ligi prvakov. Ko greš na Bernabeu na tekmo Lige prvakov je vzdušje drugačno, ker ljudje resnično želijo, da osvojimo deseti naslov Lige prvakov in si želijo, da bi bili ena izmed najboljših ekip v Evropi, ne samo v Španiji. Zato zaupan našim navijačem in vem, da bo to poseben večer vreden naše zmage in našega napredovanja v četrtfinale.

Na koncu še, Jose Mourinho je dejal, da ko gre mimo Cibelesa, razmišlja o tem, da si želi biti ob koncu sezone tam, čeprav ne mara preveč praznovanj in da raje vidi svoje igralce, da praznujejo naslove. Casillas je dejal, da so njegove sanje biti na Cibelesu in da bi za klub bilo zelo pomembno, da je tam ob koncu sezone. Ko čutite vi, ko greste mimo trg Cibeles?
Čutim veliko stvari. Moj prvi naslovi z Real Madridom. Tam sem praznoval svoja prva dva naslova s tem klubom, tako da imam veliko lepih spominov biti na Cibelesu in videti okoli vse ulice polne navijačev Real Madrida. To je nekaj neprecenljivega. Kakšen občutek daje nogomet ljudem in še zlasti, kakšne občutke daje Real Madrid ljudem, to je nekaj res posebnega, tako da vsakič, ko grem mimo Cibelesa želim priti tam nazaj, da proslavimo naslove, ampak vem, da se to da storiti s trdim delom in s tem, da počneš stvari dobro. Zato mislim, da če bomo nadaljevali na tej poti ponižnosti, trdega dela in lakote naslovov, da bomo uspešni ob koncu sezone.