Stadion Mestalla v Valencii je prizorišče, kjer je Real Madrid nazadnje pred 18. leti osvojil naslov v Kraljevem pokalu. Beli bodo tako jutri imeli priložnost osvojiti prvo pokalno lovoriko po dolgih 18. letih na stadionu, kjer so do sedaj igrali že štiri finala Copa del Rey.
1929 (03/02/1929) Español 2-1 Real Madrid
Real Madrid je igral svoje prvo finale Copa del Rey na Mestalla leta 1929. Tekma je bila skoraj odpovedana zaradi slabega stanja zelenice na igrišču, potem ko je v dnevih pred tekmo vseskozi močno deževalo. Politični dogodek pred tekmo je preprečil, da bi bila odpovedana tekma, potem ko je bil aretiran Jose Sanchez Guerra, nekdanji predsednik Sveta ministrov, in njegov sin Rafael (ki bi sčasoma postal predsednik Real Madrid), zato so oblasti bale zaradi uporov in tako je vendarle prišlo do tekme. Real Madrid je izgubila proti ekipi Espanyola, ki je igrala na krilih legendarnega vratarja Zamore. Poročila iz tistih časov pravijo, da je Real Madrid prevladoval na tekmi po zaslugi igralcev, kot so bili Cabo, Quesada, Prats, Esparza in Lazcano, vendar pa je imel Espanyol več sreče pri svojih strelih na gol.
2 – ESPAÑOL: Zamora; Saprissa, Gonzalez, Trabal, Soe, Kaiser, Vantolra, Brota, Tena II, Padron, Bosch.
1 – REAL MADRID: Cabo; Quesada, Urquizu, Prats, Esparza, Peña, Lazcano, Triana, Rubio, Morera, Lopez.
Goli:
1-0 (55′): Tena II
2-0 (70′): Bosch
2-1 (75′): Lazcano
1936 (21/06/1936) Real Madrid 2-1 Barcelona
Ta tekma je bila zadnja v karieri Ricarda Zamore. Legendarni vratar je bil ključ do uspeha Real Madrid v tekmi proti Barceloni. Eugenio in Simon Lecue sta zadela že takoj na začetku tekme, vendar pa je Barça v 27. minuti znižala rezultat, potem ko je zadel Escola (2-1). V zadnji minuti tekme se je Zamora še enkrat več izkazal s spektakularno obrambo po strelu Escola. To je bilo tudi prvo pokalno finale med Real Madridom in Barcelono, ki je bilo na sporedu le nekaj dni pred izbruhom španske državljanske vojne.
2 – REAL MADRID: Zamora; Ciriaco, Quincoces; P. Regueiro, Bonet, Sauto; Eugenio, L: Regueiro, Sañudo, Lecue, Emilin.
1 – BARCELONA: Iborra; Areso, Bayo; Argemi, Franco, Balmanya; Vantolra, Raich, Escola, Fernandez, Munlloch.
Goli:
1-0 (5′): Eugenio
2-0 (12′): Lecue
2-1 (27′): Escola
1990 (05/04/1990) Barcelona 2-0 Real Madrid
Mestalla je leta 1990 gostila peti in ob enem tudi zadnji finale Copa del Rey med Real Madridom in Barcelono do letošnjega leta. Beli (takrat je bil trener Reala Toshack) so vodili v La Ligi, vendar pa jim ni uspelo premagati Barcelone s Cruyffom na čelu. Fernando Hierro je bil izključen že pred polčasom, medtem ko sta Butragueño in Hugo Sanchez zapravila nekaj lepih priložnosti za gol, na drugi strani pa sta bila za Barcelono natančna Amor in Salinas.
0 – REAL MADRID: Buyo; Chendo, Hierro, Ruggeri, Sanchis; Gordillo, Michel (Aldana, 77′), Schuster, Martin Vazquez; Butragueño (Llorente, 63′), Hugo Sanchez
2 – BARCELONA: Zubizarreta; Aloisio (Serna, 28′), Koeman, Alesanco, Eusebio; Amor (Soler, 70′), Bakero, Roberto, Laudrup; Salinas, Beguiristain
Gola:
1-0 (68′): Amor
2-0 (90′): Salinas
1993 (26/06/1993) Real Madrid 2-0 Zaragoza
Leta 1993 se je Real Madrid pod vodstvom trenerja Benita Flora vrnil na Mestallo za še en finale Copa del Rey, kjer so se takrat pomerili z Zaragozo. Real je v polfinalu pred tem odpravil Barcelono, potem ko je na Bernabeu remiziral z 1-1 in zmagal na Camp Nou z 2-1. Beli so porazili Zaragozo z 2-0 zahvaljujoč impresivnemu zadetku Butragueña in nato še Lasa. Zmaga je tako dovolila znameniti “Quinta del Buitre” da se odzove na kritike, ki so pravile, da na odločilnih tekmah igra pod svojimi zmožnostmi. Poleg tega pa je bilo to tudi zadnjič, ko je Real Madrid osvojil naslov v Kraljevem pokalu.
2 – REAL MADRID: Buyo; Chendo (Ramis, 74′), Nando, Sanchis, Lasa; Michel, Milla, Hierro, Villarroya; Butragueño, Alfonso (Esnaider, 63′).
0 – ZARAGOZA: Cedrun; Solana, Aguado, Julia (Lizarralde, 61′), Esteban; Belsue, Sanjuan, Poyet, Gay; Moises (Seba, 71′), Higuera.
Gola:
1-0 (29′): Butragueño
2-0 (78′): Lasa
