Kmalu po koncu nedeljske dobrodelne tekme “Corazón Classic Match” na Santiago Bernabeu, na kateri je bil Rubén De la Red tudi kapetan Realove ekipe, je ta spregovoril za španski športni dnevnik As. Tekma je bila nekaj posebnega za Rubéna, pa ne zato, ker je bil s 26. leti najmlajši igralec na igrišču, ampak ker je minilo kar 974 dni odkar je nazadnje nosil dres Real Madrida na Bernabéu (Real Madrid-Espanyol v sezoni 2008/09), zaradi česar je prejel tudi stoječe ovacije celotnega stadiona.
To je bilo prvič, da ste zaigrali na Bernabéu, potem ko ste se 30. oktobra 2008 zgrudili na igrišču v Irúnu. Ali vas je ta nastop ganil?
Da, zelo. Santiago Bernabéu je gledališče sanj za igralce iz mladinskih vrst Real Madrida, za vse tiste, ki smo bili “ustvarjeni” in ki smo odraščali v pri Realu. Vse svoje življenje sem bil tukaj, zato se mi je vrnilo veliko lepih spominov.
Ali vam je to pomagalo olajšati bolečino, ki ste jih čutili pred tem, ko niste mogli več igrati na Bernabéu?
Takšno je življenje in da sem dobil priložnost vrnitve, da znova zaigram na Bernabéu je bilo nekaj zelo lepega in posebnega. Stadion je bil skoraj povsem poln in navijači so se odzvali zelo dobro. Bil sem zelo navdušen in v meni se je prepletalo veliko čustev, vendar pa je to normalno, ko igraš skupaj z nekaterimi od najboljših igralcev v zgodovini tega kluba.
Lahko ste videli, da vas navijači še vedno ljubijo, saj so vam nenehno ploskali …
Na eni točki sem zavrnil kar nekaj ponudb, da bi igral drugje in sem se odločil ostati tukaj. Sem Madridista in sem si vedno želel uspeti tukaj in ko sem bil prav na točki, ko bi mi to uspelo, se mi je življenje podrlo na glavo. Prav zaradi tega sem želel uživati na tej tekmi in tudi sem, kar je najbolj pomembna stvar.
Sta vaša sinova Oliver in Cayetano prišla na stadion, da sta vas videla igrati?
Seveda sta bila na tribunah in gledala svojega očeta igrati. Imela sta se fenomenalno in za vsemi nami je bilo odlično popoldne, razen ko je začelo deževati.
Kaj vam je pomenilo to, da ste bili imenovani za kapetana, ko pa je bilo v slačilnici toliko zvezd?
To je bilo presenečenje, saj sem bil najmlajši tam in pri tem imajo starejši igralci vedno prednost, vendar pa so se vsi strinjali s tem. V življenju doživiš težke trenutke in oni so mi vseskozi pomagali in me podpirali. Zelo sem jim hvaležen za to.
Santillana je snel trak in ga dal vam.
Ničesar mi ni prej povedal. Bilo je super. Vsi so se zelo veseli z menoj glede moje vrnitve na Bernabéu.
Zidane bi lahko še vedno igral …
Ima veliko kvalitet in zato ga je pravo veselje gledati in igrati z njim. Ne izgubi žoge, ker jo ima vedno pod svojim nadzorom s svojim prvim dotikom. Ni mu potrebno veliko teči. Ko ne treniraš nisi več v formi, vendar pa je on še vedno fenomenalen.
S kom ste se najbolj veselili, da boste igrali?
S Fernandom Redondom. Bilo je čudovito igrati nekaj minut z njim. On je eden od mojih idolov.
Je bila tekma najboljše darilo za rojstni dan?
Ja, ali bilo je vsaj drugačno od ostalih. Ne verjamem, da bom še kdaj praznoval kakšen rojstni dan na ta način. Ne bo enostavno ponoviti vse to na isti dan, poleg tega pa je bil stadion poln in navijači so bili odlični, prav tako pa sem se sam vrnil na ta velik stadion.
Kaj boste počeli sedaj? Boste nadaljevali z ekipo Juvenil A kot pomočnik trenerja?
Bomo videli. Imam nacionalno licenco in prva stvar, da sam vem, kaj si klub misli. Morali mi bodo povedati, ali si želijo, da bi še naprej delal ali ne. Sam bi rad še naprej treniral in učil.
Ali se učite od otrok, ali jih vi učite?
Vsega po malem. Sam jih učim, ker 16-letni fantje se morajo še veliko naučiti, vendar pa se moram sam spoznati vsakega posameznika in vsakega igralca. Tudi sam sem začel z dna tako kot oni.
