Ko se ti uresničijo otroške sanje…

Vsak navijač Real Madrida sanja o tem, da bo nekoč stopil na nogometni stadion Santiago Bernabeu in skupaj z vsemi ostalimi navijači bodril svoje priljubljeno moštvo. Moja pot do Španije, do Madrida, se je pričela leta 1996. Namreč, takrat sem začel navijat za Real iz Madrida in moje sanje so bile od prvega trenutka, da enkrat vidim igralce Real Madrida igrat na njihovem stadionu Santiago Bernabeu, v ŽIVO. In po 15ih letih so se moje sanje uresničile.

Pot proti Madridu sem začel planirat že pred mnogimi leti. Ampak, ker samo potovanje v tistih časih ni bilo za vse enostavno in ker sem si kot “mulc” vedno želel videti tekmo el clasicó, je bilo to težko izvedljivo. Vendar z leti postajaš vedno večja madridista in ti na koncu ni pomembno proti kom bodo igrali, saj hočeš videti na delu najboljši klub na svetu, Real Madrid, in to na njihovem stadionu Santiagu Bernabeu. Ni važno ali igrajo s prvim ali zadnjim na lestvici, vse kar si želiš je, da si del tega, del madridisma, ki ga gojiš v svojem srcu skozi vsa ta leta. Tekmo Reala sem si pred tem sicer že dvakrat ogledal(Milano,Bayern), vendar pa še nikoli, za moje pojme, na najlepšem stadionu Santiago Bernabeu.

Prišel je dan, dan pred tekmo, ko sem se zapeljal s podzemno železnico do postaje, kjer je stal stadion, poimenovan po največjem človeku, ki je kdaj deloval v Real Madridu, seveda zraven Alfreda di Stefana, stadion Santiago Bernabeu. Navdušenja pred stadionom nisem skrival, hotel sem si ga ogledati in poslikati z vseh strani. Kupil sem vstopnico za Bernabeu Tour in se odpravil v notranjost stadiona. Sam pogled z vrha na zelenico je bil neprecenljiv. Ko si enkrat v notranjosti stadiona imaš občutek, da bi lahko v njem živel in ga ne bi nikoli zapustil. Moj “tour” je seveda trajal dolgo, kar tri ure in pol, saj sem si želel ogledat vsak kotiček v njem, vse lovorike, slike, videe… Seveda sem se tudi slikal z zadnjim(tisti čas) osvojenim pokalom, španskim pokalom Copa del Rey. Ob koncu “toura” sem prišel v Real Madrid Tiendo(trgovino). Po sprehajanju med artikli, ki so jih ponujali, vidim legendo Real Madrida, Fernanda Hierra, kako postopa po stopnicah. Ko sem se zapodil za njim, sem bil na žalost prepozen, da bi ga uspel ujeti in se slikati z njim. Pa kdaj drugič.

Dan tekme, sobota 26.11.2011, najsvetlejši dan v mojem življenju. Ta dan je v mojem srcu zapisan z zlatimi črkami, saj sem stopil na poln stadion z Realovimi navijači ter si v živo ogledal nogometno tekmo med Real Madridom in Atletico Madridom, tako imenovani “El Derbi Madrileño“. Na dan same tekme se je napetost začela stopnjevati že zjutraj. Ko sem prispel pred stadion, sem začel doživljat ves ta madridismo, ki živi v Madridu. Zbrana množica je vzklikala “Hala Madrid” in pela navijaške pesmi. Pred vstopom na stadion so nas(mene in dva prijatelja) zaustavili fotografi, za katere smo sprva menili, da so nekakšni “tatovi“, kateri so želeli “naše” fotoaparate in jakne. Predstavili so se in povedali, da slikajo za uradno spletno stran www.realmadrid.com. Seveda smo z veseljem pokazali naše rekvizite, ki smo jih imeli zraven, napovedali končen razplet tekme in povedali, da smo navijači Kluba navijačev Real Madrid Slovenije, pa čeprav še tedaj ni uradno deloval. Naše napovedi so bile jasne, zmaga Reala.

Prišli smo na stadion in sama tekma je potekala v vzdušju, ki bi si ga lahko samo želel. Pred samo tekmo so navijači Reala, Ultras-Sur, izvedli koreografijo, na kateri je pisalo “Todo al Blanco“(vse na belo). Tedaj je bilo moje veselje nepopisno, saj sem bil na polnem stadionu Santiaga Bernabeu. Razplet tekme je bil po začetnem zadetku za goste na koncu takšen, kot sem si ga želel. Zmaga Reala s 4:1 nad večnim mestnim rivalom. Tako je bila naša slika s člankom drugi dan na naslovnici, katerega si lahko pogledate tukaj(slika 3).

Po tekmi se je veselje nadaljevalo na ulicah Madrida in gostiln. Da pa je bilo veselje še toliko večje, pa so naši mestni tekmeci v predmestju Madrida, Getafe, premagali našega največjega rivala z 1:0, Ves Madrid je bil z nami in mi z njimi. Kamor koli smo prišli, so bili vsi navdušeni in skupaj z nami proslavljali zmago. V eni izmed gostiln so se nam pridružili tudi slovenski navijači Barcelone, kateri so bili na prejle omenjeni tekmi, katere smo pričakali z glasnimi vzkliki: “Jose Mourinho oe, Jose Mourinho oe,…“. Veselje in zabava sta se nato nadaljevala vse do jutranjih ur.

Madridismo je po vsem tem v mojem srcu postal le še večji.

Mi corazón siempre estará en el Real Madrid!

Reportažo napisal: Mičo