X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Madrid, moje mesto

Real Madrid – Valencia 1:1

V sezoni 2011/12 sem prvič v živo spremljal tekmo Real Madrida in to na mitskem stadionu Santiago Bernabeu. Vsak navijač belega baleta, ki je že bil priča tekmi v Madridu, se verjetno strinja, da ko to doživiš enkrat, bi rad ponovil še enkrat. In še enkrat. Sam sem imel srečo, da sem v lanskem letu Real spremljal v živo na kar šestih domačih tekmah z vrhuncem v obliki proslave naslova na zadnji tekmi La lige proti Mallorci. Okužilo me je. Dobesedno. Dileme torej ni bilo. Avgustovski dopust na Portugalskem je potrebno združiti z začetkom letošnje La lige. Razpored mi je bil naklonjen in že kar v prvem krogu so mi kroglice namenile derbi med Realom in Valencio. Odlično. Rezerviral sem letalo Lizbona – Madrid, kot ponavadi kupil vstopnico preko interneta in po treh mesecih sem bil zopet doma – na tribunah Bernabeua. Navijači so bili še vedno pod vtisom osvojitve naslova iz prejšnje sezone in vzdušje je bilo izjemno, ki se je stopnjevalo do začetka tekme, ko so se tribune napolnile do konca. Kot ponavadi so bili največjega aplavza deležni Pepe, Higuain in Ronaldo. Ritem tekme je bil po mojem mnenju za prvo tekmo v sezoni dober in stadion je dobesedno eksplodiral ob zadetku Higuaina. Real je še naprej napadal a namesto da bi podvojili vodstvo je sledila kazen, po prekinitvi je Valencia izenačila, obenem pa se je po trku s Casillasom poškodoval še Pepe, ki je sicer ostal na igrišču, a bil ob polčasu zamenjan. V drugem delu je Real še bolj zagospodaril na igrišču, a mu ni uspelo zadeti, še najbljižje temu je bil ponovno Higuain, ki je stresel prečko. Prva tekma v sezoni se je tako končala z remijem, a navijači so ekipo vseeno nagradili z aplavzom in pokazali, da stojijo za četo Josea Mourinha. 

Getafe – Real Madrid 2:1

Kljub temu, da Real prvenstva ni začel s tremi točkami, mi to ni vzelo volje, da Real spremljam tudi na drugi tekmi. A tokrat prizorišče ni bil Santiago Bernabeu, ampak Coliseum Alfonso Perez, stadion nogometnega kluba Getafe, ki domuje v istoimenskem predmestju Madrida. Vožnja do stadiona iz centra Madrida traja dobro uro, ob prihodu pred stadion pa ne veš dobro, ali domačo tekmo igra Real ali Getafe, saj je polovica ljudi oblečena v realove navijaške rekvizite, le-ti pa se prodajajo tudi na stojnicah pred stadionom. Vsi dobro vemo, da sta Getafe in Real v zelo dobrih odnosih in veliko navijačev »Gete« simpatizira tudi z Realom. Dobiti vstopnice ni bil noben problem, saj je španska navada, da ob tekmah z Realom ali Barcelono manjši klubi dvignejo ceno vstopnic (najbolj poceni karta je bila 50 eurov), tako da izjemno redko razprodajo stadion. Na tekmi z Realom je bila zasedena dobra polovica sedežev, Alfonso Perez pa že tako ne slovi kot stadion z veliko kapaciteto. O tekmi ne bom izgubljal besed, ker je bila po mojem to najslabša tekma, kar sem jo videl pod Mourinhom, bi pa omenil prihod Morate na igrišče, ki so ga z odobravanjem pozdravili tudi navijači Getafeja. Končni izkupiček obiska v Madridu – 2 tekmi, 1 točka in eden od najslabših štartov Reala v zadnjih letih. Kolegi so se celo šalili, da ne smem letos več na tekme Reala, ker prinašam nesrečo Realu. A ni mi žal, vsaka tekma Reala ne glede na rezultat me navdaja s ponosom, verjamem pa tudi, da bom 1.6. na tekmi z Osasuno in slavil novo La Ligo.

Avtor: luka89