Odkar že pomnim ima španski klub, Real Madrid, prav posebno mesto v mojem srcu. Sem pristaš Real Madrid že dolgih 12 let. Spremljav sem igro, uspehe, menjavo igralcev skozi celotno preteklost, vendar z drugim očesom pa sem bil v Angliji. Natančneje pri Manchestru Unitedu, za katere je podpisal mlad nadobuden igralec portugalskega rodu, Cristiano Ronaldo. In imel sem le eno željo, da se pridruži mojem klubu, Real Madridu. In res, 6. 7. 2009 je podpisal za beli balet. Po letu 2009 sem si želel samo to, da v živo vidim Cristiana in njegovo ekipo igrati na Santiago Bernabeu.
Zadnjih nekaj mesecev sem se ukvarjal predvsem z iskanjem redne zaposlitve, ko pa sem to le dobil, sem vedel, da bom prvo plačo zapravil za izlet v Madrid. In odločitev je padla! Vse zasluge gredo moji punci, ki je urejala vse organizacijske stvari. Najprej je rezervirala letalske karte preko spletne strani nizko cenovnega letalskega prevoznika Ryanair-ja, s katerim sva letela iz italijanskega mesta Bologne v Madrid. Vendar pa sva si morala rezervirati tudi transfer iz Slovenije do Italije. Zato sva se odločila za nizko cenovne prevoze Go Opti, kjer sva vstopila v Ljubljani pri avtobusni postaji. Nato pa sva morala rezervirati še hostel, kjer sva preko kartice Visa, plačala 10% celotne cene za rezervacijo. Zdaj pa so bile na vrsti še karte za tekmo Real Madrid- Schalke 04. To je uredila moja punca s pomočjo Marka – predsednika Kluba navijačev Real Madrid Slovenija. Pri rezervaciji je imela kar nekaj težav, a po dobrih dveh urah sva v rokah imela karte za tekmo.
Končno je prišla sobota, kjer sva se izpred avtobusne postaje v Ljubljani odpeljala proti Bologni. Ko sva prišla na letališče je sledil check-in in nato vkrcavanje na letalo. Malo me je bilo strah, saj sem namreč prvič letel, vendar pa je Heineken s svojo veličino opravil s svojim delom. In po dveh urah sva končno prišla v MADRID. Do mesta sva se odpravila z metrojem, kjer sva na aparatu kupila vstopni kupon za metro (3€) in pa 10 voženj za katere sva namenila 12,20 evra. Pot naju je vodila do postaje Tirso de Molina in od tam okoli 300 metrov do najinega hostla In out Madrid, kjer sva si odpočila in bila pripravljena za nove podvige.
Zjutraj sva zgodaj vstala in se z metrojem odpeljala na štirideset minutno vožnjo do postaje Campo de las Naciones. Od tam sva se s pomočjo zemljevida, ki nam ga je izdelala španska navijačica, ki sva jo spoznala preko Instagrama, podala vse do trening centra v predelu Valdebebasa. Tam sem poskusil svojo srečo in čakal, da nam bo kdo od igralcev ustavil. Prvi, ki se je pripeljal mimo je bil Xabi Alonso in bil je že prvi, ki je ustavil. Kaj hočem lepšega, če že prvi ustavi. Upal sem tudi, da bo Ronaldo ustavil. Ampak čakali smo ga zelo dolgo. Vmes so se pripeljali že vsi igralci, a nobeden ni ustavil. Nazadnje pa Cristiano! In še ustavil je!!! Takoj sem stekel k avtomobilu. Punca je takoj pritisnila na sprožilec in dragocena slika je nastala. Želja se mi je izpolnila! Slikal sem se z mojim najboljšim igralcev na celem svetu.
Drugi dan sva se spet podala na isto pot, vse do Valdebeba. Tam sva spet poskusila svojo srečo in se spet slikala s kar nekaj igralci. Z Nachom, Modričem, Illarramendijem ter še enkrat z Ronaldom!!! Nato sva se odpravila do Santiago Bernabeua na Tour de Bernabeu, kjer sem prvič videl Realov stadion. Za vstopnico sva plačala 19€ in je bila vredna svojega denarja. Začela sva na vrhu stadiona, kjer sva si lahko ogledala celoten stadion v svoji veličini. Zelo mi je bil všeč muzej, predvsem film ob katerem so se mi naježile dlake. Nujno je bilo slikanje pri Ronaldovi Ballon d’Or ter pri Realovih glavnih lovorikah. Ogledala sva si še slačilnice, klopi ob zelenici, VIP ložo, dvorano za tiskovne konference in končali v Realovi trgovini. V kateri sem moral pustiti kar nekaj evrov.
Na spored je prišla torkova tekma, kjer sem si oblekel dres, zavil šal in vzel slovensko zastavo. Z metrojem sva se odpeljala do postaje Santiago Bernabeu. Kjer sva postavila našo zastavo na vidno mesto in že sva v ozadju slišala Slovenija, Slovenija. Obrnila sva se in slišala, da govorita slovensko. Noro! Takoj sem povedal moje izkušnje in to, da sem se slikal z veliko igralcev. Med pogovorom slišim Tina Maze, pogledam nazaj in si ogledujem navijača Schalke-ja kako vpije Tina Maze. Pove nam, da ima srbske korenine in da redno spremlja športno kariero naše šampionke. In vseh nas pet se je morala slikati pred stadionom in seveda s slovensko zastavo. Napočil je čas, da lahko vstopiva v stadion in takoj ko sva našla svoje sedeže – sektor 1 (4. vrsta, 25. in 27. sedež). Slovensko zastavo sem pritrdil na ograjo, v ozadju pa se je vrtela naša himna Hala Madrid. Zame je bil začetek vznemirljiv. Ko so vsi igralci stekli na zelenico in ko sem slišal himno Lige prvakov, nisem mogel verjeti, da sem res tu. Začetek tekme je bil katastrofalen, zaradi poškodbe mladega Jeseja. Opazil sem tudi kvaliteto igre Ronalda in Bale, ki izstopata s svojo hitrostjo in močjo. Po prvem zadetku mi je bilo veliko lažje, zato sem bil željan še več golov in to sem tudi dočakal. Zmaga Reala s 3-1 proti Schalkeju. Razočaran pa sem nad Realovimi navijači, ker sem pričakoval večje vzdušje in večjo podporo. Pozitivno pa sem bil presenečen nad navijači Schalkeja, ki so se kljub velikemu porazu, ki so ga utrpeli na domačem stadionu, udeležili v tako velikem številu tudi tekme v Madridu in pričarali nogometno vzdušje.
Naj povzamem še vse enkrat, da je bil to eden izmed mojih najboljših potovanj in da bo Madrid v naslednje ena izmed mojih pogosto obiskanih destinacij.
Reportažo s tekme Real Madrid 3-1 Schalke 04 (18.03.2014) je napisal David.
