Pismo Diega Lópeza

Pred 32. leti sem se rodil v majhni vasici v provinci Lugo, Paradela. Sanjal sem o tem, da bi nekoč postal nogometaš, vendar pa si nikoli nisem predstavljal, da bom nekoč igral za moj klub, klub mojega srca, za Real Madrid. To je nekaj, na kar bom vedno ponosen. Za to se moram zahvaliti klubu in njegovemu predsedniku, Florentinu Pérezu, ki mi je dal priložnost, da branim ta grb.

Za igralca iz Realove akademije je vrnitev v klubu njegovega življenja najbolj neverjetna stvar.

Zahvaljujoč dvema velikima trenerjema (José Mourinho in Carlo Ancelotti) in njunima trenerskima ekipama za njihovo zaupanje, za vse kar sem se naučila od njih, da so mi dali priložnost, da tekmujem, kar je bistvo športa.

Hvala vsem mojim soigralcem, fizioterapevtom, zdravnikov, upravljavcem igrišč in vsem ostalim zaposlenim v klubu. Bil je privilegij si deliti take trenutke velike sreče z vami; hvala za to, ker ste me vedno sprejeli s toplino. Želim vam vse najboljše.

In seveda, moja iskrena hvala navijačem Real Madrida, tej velikanski družini razpleteni po vsem svetu. Hvala za vašo podporo in vašo moč v tem času, vedno boste ostali v mojem srcu.

Odhajam srečen, ker sem dal vse od sebe. Moj edini cilj je bil, da delam dan za dnem s spoštovanjem, predanostjo in strastno zagovarjam vrednote najboljšega kluba na svetu.

Za vse to lahko rečem s ponosom, da je bila vsaka minuta, ki sem jo preživel z Real Madridom, kot darilo poslano iz nebes.

¡Hasta el final, vamos Real!

Od navijača Real Madrida.

Diego López