Iker Casillas je na današnji tiskovni konferenci težko zadrževal čustva ob slovesu od edinega profesionalnega kluba v svoji karieri do sedaj.
“Kot prvo, dober dan vsem, hvala za to, da ste prišli in me spremljate ob tem posebnem trenutku. Danes sem prišel na ta stadion, ta čudovit stadiona, da se poslovim od vas vseh, zlasti od navijačev Real Madrida.
Kot vsi veste, od včeraj naprej nisem več igralec Real Madrida in da se bom sedaj pridružil Portu. Odločitev, da se pridružim Porto izvira iz dveh pomembnih razlogov. Prvič, zaradi želje predsednika, direktorja Antera in trenerja Julena, ki ga poznam že kar nekaj časa in nad vsem zaradi želje celotne ekipe, da se jim pridružim.
In drugič, zaradi naklonjenosti, ki mi je bila izkazana, ko je bilo bolj ali manj že znano, da bo moj naslednji cilj bila Portugalska. In v zvezi s tem so me osvojili in to me zelo veseli. Naredil bom vse kar je v moji moči, da jih ne pustil na cedilu in se bom zato trdo boril, da bi lahko osvojil čim več naslovov z mojo novo ekipo. Zato hvala Portu za zaupanje, ki mi ga je izkazal.
In sedaj bi se rad obrnil k navijačem Real Madrida. Po 25 letih branjenja grb največjega nogometnega kluba na svetu, je prišel ta težek dan v moji športni karieri. To je čas, ko se poslavljam od te institucije, ki mi je dal vse. Zdi se kot včeraj, ko sem kot devetletnik prvič nase nadel majico Real Madrida in moje sanje so se tedaj uresničile. V vsem tem času smo skupaj trpeli, se smejali, jokali in praznovali. Vedno sem čutil podporo in ljubezen, v dobrih časih, kot tudi v slabih časih.
Ta klub me ni naučil biti samo športnik, vendar pa me je oblikoval tudi kot osebo. Pomagal mi je zrasti, naučil pa me je tudi vrednot kluba, ki so: spoštovanje, tovarištvo, predanost, predvsem pa ponižnost. Vedno sem poskušal nositi te vrednote z menoj, kamorkoli sem potoval braniti barve Real Madrida.
Danes bi se rad spomnil vseh soigralcev, s katerimi sem delal v vsaki izmed sezon tukaj. Tekom teh letih smo skupaj doživeli edinstvene trenutke. Ti soigralci so mi kot družina in skupaj smo potočili solze veselja in žalosti.
Za sabo puščam izjemne prijatelje, vendar pa vem, da kamorkoli bom šel, bom vedno lahko imel stik z njimi in prav tako bodo lahko oni prišli v stik z mano. Prav tako želim se želim spomniti vseh trenerjev, pod katerimi sem delal, če začnem s tistimi, katere sem imel ob začetku na lokalnih turnirjih z ekipo Losada. Od Mezquita, počivaj v miru, s katerim sem začel v ekipo Real Madrida do 10 let, pa vse do mojega zadnjega trenerja, Carla Ancelottija. Spominjam se vsakega, saj sem od vseh nekaj naučil.
Prav tako bi se rad zahvalil vsem tehničnem osebjem trenerjv, ki za mene prav tako igrali veliko vlogo v mojem razvoju in v moji karieri, da sem bil sposoben biti del Real Madrida in da sem postal nogometaš. Vsi so mi dajali nasvete in mi v temnih trenutkih delili modrost. Skupaj smo si delili veliko srečnih trenutkov skupaj. Veliko sem se naučil od vsakega od njih.
Seveda se moram zahvaliti tudi vsem osebju, tistim v ozadju, ki so dan za dnem del Real Madrida in so mi vedno pomagali rešiti kakršen koli problem. Morda se jih ne vidi, ampak so vedno prisotni.
Vsa moja ljubezen gre tudi mojim staršem in moji celotni družini, ki mi je s svojim velikim prizadevanjem in skrbmi za mene, pomagala na tej poti, ki je bila težka, vendar tudi neverjetno doživetje.
In nad vsem hvala moji ženi in sinu, ker sta ob meni in delita vsak trenutek tega razburljivega novega obdobja mojega življenja z mano.
In zadnjih nekaj vrstic je namenjenih predvsem vsem vam, navijačem Real Madrida, ki ne poznajo meja. Hvala za brezpogojno podporo, ki ste mi dali vse odkar sem se pridružil ekipi pri 18. letih. Hvala za to, da ste me podpirali pri dvigu vsake lovorike, praznovanju vsake zmage ter čast, da sem bil v zadnjih petih letih lahko kapetan tega moštva. Z mano ste bili v dobrih časih in slabo. Hvala, da ste dvigovali svoje roke, zato da sem se lahko sam dvignil.
Obstaja stavek, ki sem ga pogosto uporablja v intervjujih in ga bom ponovno uporabil: bolj kot to, da bi se me spominjali kot dobrega ali slabega vratarja, si želim, da bi se me spominjali kot dobrega človeka. Hvala, hvala, najlepša hvala. Nikoli vas ne bom pozabil in lahko ste prepričani, da ne glede na to kje bom končal, bom vedno vzklikal: Hala Madrid.”
