X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Mestni derbi na Bernabeuu

Minulo jesen se mi je porodila ideja o odhodu v Madrid, kjer bi si v živo ogledala nogometno tekmo Madridskega Reala. Ni mi bilo pomembno kateri mesec, niti katera tekma je, temveč samo to, da tekmo vidim v živo. Takoj sem z idejo okužila prijatelja, ki je prav tako fen kraljevskega kluba v Madridu. Najprej sem pomoč poiskala pri sošolki s faksa, Veroniki, ki je v odboru KNRMS. Po prejetih informacijah sem naprej zadeve urejala sama. Poiskala sem tekmo, ki bi si jo rada ogledala in hitro sem našla tekmo mestnega derbija Real Madrid : Ateletico Madrid, ki je bila na sporedu 8. 4. 2017.

Prijavila sva se v KNRMS in napisala prošnjo za prejem kart. Nadvse odziven in prijazen predsednik kluba Marko, mi je vse razložil in rade volje pomagal pri nakupu. V mesecu marcu sem dobila mail, v katerem je pisalo, da dobim dve karti za ogled tekme mestnega derbija. Juhuhuuuuuu, to je to! Vendar je bil pred mano še en izziv: v petih dneh poiskati letalske karte in rezervirati nočitve v Madridu.

Ker v tem kratkem času ni bilo več veliko izbire, je bila najcenejša varianta iz Verone do Madrida. Hotel sva rezervirala na skrajnem robu cone A, ki pa je imela dobro povezavo s samim centrom mesta. Napočil je dan odhoda, četrtek, 6. 4. 2017. Po mirnem pristanku na letališču Madrid Barajas sva se z avtobusom odpravila v mesto, od koder sva se s podzemno podala do hotela. Udobno sva se namestila in ker je bilo že okoli polnoči, utrujena zaspala. Naslednje jutro, po dobrem hotelskem zajtrku, sva poiskala najbližjo pot do stadiona. Z vlakom sva se peljala do centra, kjer se v bližini železniške postaje Nuevos Ministerios nahaja stadion Santiago Bernabeu. Še bližja postaja je postaja metroja, Santiago Bernabeu.

Prvo presenečenje je bila lokacija stadiona, saj se le-ta nahaja tik ob aveniji sredi Madrida. S pomočjo velikih plakatov na stadionu sva brez težav našla lokacijo za prevzem kart. Prav tako je bil v pomoč mail, ki mi ga je poslal Marko, v katerem je vse lepo opisano, kam je potrebno iti in na kaj je potrebno biti pozoren. Ko sva prispela do okenca, sva povedala, da sva iz skupine Pena Madredista Eslovenia. Prijazno so naju sprejeli ter predali vstopnici za tekmo. Pa sva bila že korak bližje tekmi, ki je bila na sporedu naslednji dan popoldan. Ker sva imela še cel petek časa, sva si malo ogledala mesto in uživala na sončku, kar v kratkih hlačah in rokavih, saj je bilo okoli 30 °C. Ljudje v Madridu so zelo prijazni, na vsakem koraku so ti pripravljeni pomagati, čeprav s polomljeno angleščino. Presenetilo pa me je, da v Madridu niso ravno okoljsko ozaveščeni, saj je v mestu veliko smeti. Dan sva nato preživela v pohajkovanju po trgovinah in ga zaključila z večerjo. Kmalu za tem sva šla do hotela, da se spočijeva za jutrišnji veliki dan.

Zbudila sva se v sončno jutro, sledil je hiter zajtrk, nato pa kar odhod v mesto, saj sva si želela doživeti celotno vzdušje tekme. Želela sva videti vse, kar se dogaja pred tekmo na ulicah, slišati vse navijaške skupine in skupaj z njimi vstopiti v tekmo. Najprej sva se ustavila v trgovini kluba in si kupila navijaške rekvizite, nato pa stopila na ulico in uživala v pesmih in zvokih navijačev. Če sva imela že tukaj kurjo polt, si nisem mogla predstavljati, kaj bo šele po vstopu na stadion. Po prepevanju na ulicah so se končno odprla vrata na stadion, kjer sva varnostnike vprašala ali sva na pravem vhodu in so nama zgolj prikimali. Povzpela sva se po stopnišču in na vratih zgledala napis z najinim sektorjem. Poiskala sva vhod do tribun in pred nama se je odprl pogled na celoten stadion. Veeeličastnooo.

Trava izgleda kot preproga, sedežev je kot mravelj na mravljišču, vreme je bilo popolno, navijači so že prepevali, … kaj si lahko želiš še lepšega? Seveda je bilo potrebno prvo vse fotografirat, nato pa sva se usedla in počakala do vstopa nogometašev na igrišče. Sedela sva tik ob navijačih Reala, ki pa jih varnostniki ne pustijo fotografirati in snemati. Ob prihodu prvih igralcev na igrišče so tribune zapele in na najinem obrazu se je nasmešeh še povečal. Pa sva le doživela to, kar sva si neizmerno želela. Pa tekma se še sploh začela ni. Sama sem navijačica Reala od leta 2001, ko je Zinedine Zidane iz Juventusa prestopil v kraljevi klub. Zizou je zame največji igralec in vreden spoštovanja. Tako mi je uspelo v živo videti tudi njega. Po ogrevanju so igralci odšli v slačilnico, zelenico so med tem še malo zalili, nato pa se je začelo napovedovanje imen igralcev, kjer je celoten stadion gromoglasno in soglasno izgovarjal priimke. Akustika je fenomenalna. Kmalu za tem je sodnik dal znak za začetek igre. Najprej je na naši strani branil Jan Oblak, slovenski reprezentant, ki je tudi vreden pohvale, saj je eden najboljših vratarjev na svetu, zato je tekma imela še poseben čar. Minute so bežale, kot bi bile sekunde in kmalu je bil polčas z rezultatom 0 : 0. Tudi v polčasu ne manjka petja in veselja na tribunah. To je popolnoma drugačno navijanje, kot smo ga navajeni v Sloveniji (npr. Viole in Green dragonsi). Tako navijanje mi je všeč. Tekma se je nadaljevala. Na obeh straneh smo videli po en zadetek in veselje ob zadetku Reala je bilo nepopisno.

Pričakovala pa sem mnogo večjo evforijo ob zadetku, vendar je veselje trajalo le nekaj sekund, nato pa se je tekma nadaljevala. Čisto prehitro je bilo tekme konec. Ob odhajanju sva se še zadnjič ozrla na ta mogočni stadion, saj verjetno nekaj časa ne bo priložnosti za ponoven obisk. Definitivno pa si to oba še želiva.

Največje presenečenje zame pa je bilo praznjenje stadiona. Iz tribune na ulici sva bila zgolj v nekaj minutah. Kam izgine vseh 80.000 navijačev, kako ulice požirajo toliko ljudi? Sama sva se usedla v najbližji lokal in si naročila tapase in še preden sva dobila hrano, obiskovalcev tekme ni bilo več. Kot, da se ne bi pol ure pred tem odvijal nogometni spektakel. Tega si še danes ne znam čisto razložiti.

Kakor koli, da povzamem. Gre za eno boljših športnih izkušenj v zadnjih letih. Res je vredno ogleda. Definitivno se na Santiago Bernabeu še vrneva in upam, da to doživi vsak navijač Real Madrida. Vzemite si čas. Tudi samo mesto je vredno ogleda, saj ponuja mnoge znamenitosti, prečudovite parke, živalski vrt in mogočne stavbe. Tudi trgovin ne manjka.

Skratka, hvala KNRMS za pomoč in da ste nama omogočili doživeti ta fantastičen teden v Madridu, katerega osrednji dogodek je bil ogled tekme Real Madrida.

Reportažo s tekme La Liga, Real Madrid 1 – 1 Atletico Madrid (08.04.2017) je napisala Ana Golob.