Žreb četrtfinala Lige prvakov. Koga ste si želeli? Leicester? Monaco? Barcelono? Sam sem navijal za Bayern. Zakaj? Ker je to najbližje gostovanje in sem si po dolgem času spet zaželel družbe slovenskih Madridist in ogled tekme Real Madrida v živo. Ko se mi je želja uresničila v obliki bavarskega velikana sem, kot po navadi, poslal sms predsedniku. Ne gospodu Pahorju, ampak gospodu Sotošku, ki je zaslužen za vse oglede tekem Kluba navijačev Real Madrid Slovenija. Se bo kaj organiziralo, me zanima? Seveda, upajmo le, da dobimo dovolj kart, mi odgovori. Minevajo dnevi, ko mi Mare vendarle javi: 21 prijavljenih za gostovanje in 18 kart. Izjemni številki, a tudi slab matematik takoj izračuna da je prijavljenih več kot je na voljo kart. Žreb, pomislim. Trije bodo ostali brez kart. A Mare se ni strinjal. Po ponovni prošnji za tri karte več, je številka enaka. 21 prijavljenih. 21 kart. Peña Madridista Eslovenia bo ponovno na poti. V največjem številu do sedaj. HVALA MARE!
Kombiji ali mini avtobus? Gašper najde ugodno varianto za minibus in pade odločitev – tokrat gremo v München z minibusom in svojima šoferjema, da bodo vsi navijači lahko brez slabe vesti poizkusili znan hmeljev napitek iz Bavarske. Mičo je kot po navadi zadolžen za organizacijo in vestno pošilja maile kdaj, s kom, kje ter sprejema plačila. Hvala Mičo, za razliko od Rokinha nekateri beremo emaile. Ko je papirologija in emailogija urejena, smo pripravljeni za pot. Jutranji štart iz Novega Mesta in vožnja mimo Ljubljane je minila v zaspanem vzdušju, dokler ni v Kranju na avtobus stopil znani zabavljač – Rokinho. Gre za lokalno legendo iz Železnikov, ki zagotavlja smeh, ne glede na uro. Če ga še niste spoznali, veliko zamujate.
Ravno smeh (in nikakor ne pivo) je povzročilo, da smo morali do Münchna narediti kar nekaj postankov, a na koncu smo vendarle prišli na cilj. Šoferjema smo dali prosto, mi pa smo se odpravili v center Münchna po karte. V navadi je, da gostujoče karte za tekme Reala prevzameš na licu mesta v enem izmed hotelov in tudi tokrat ni bilo drugače. Vsakega člana je čakala karta na njegovo ime in ko smo vsi imeli v rokah karto in na zapestju zapestnico Real Madrid (baje za varnost) smo se končno lahko skoncentrirali na stvar, zaradi katere smo prišli v München. Ne tekmo, PIVO. Cena je neprimerno višja kot v Sloveniji, a vseeno paše! 😉 Čeprav je za Rokinha pivo tekoča hrana, smo bili ostali prepričani da moramo poizkusiti lokalno specialiteto – italijansko pico. Le Gregor ima očitno malo več geografskega in kulinaričnega znanja, zato si je zaželel klobaso. Ko so bili trebuhi polni in grla za silo vlažna, smo se pridružili navijačem Real Madrida pri navijanju na glavnem trgu. Enkratno doživetje, ko navijaš skupaj z Ultras Sur in ostalimi navijači Real Madrida iz cele Evrope, če ne kar sveta, začudeni Nemci pa te snemajo. Nekaj slik, da jih bomo kot dedki in babice kazali našim vnukom, a grlo je bilo spet suho in ponovno je čas za pivo. Eno pivo. Liter. Ki stane 10,40 eura. Tako da zgolj nasvet, v Münchnu ne hodite v gostilne, kjer strežejo smešno oblečeni gospodje in gospe. Računajo preveč. Je pa Gregor dobil svojo klobaso.
Čas za tekmo. S podzemno železnico se odpravimo proti stadionu. Allianz Arena. Nešteto spominov. Moja prva tekma Real Madrida leta 2007. Najštevilčnejša udeležba našega kluba (do tega trenutka) na Audi pokalu. Veronika se spominja, kako se je še s sedmimi člani KNRMS leta 2014 veselila uvrstitve v finale Lige prvakov. Med vsemi lepimi spomini tudi en ne tako lep. Na stadionu strežejo samo brezalkoholno pivo. Mislim, da sem na Rokinhovem obrazu za trenutek zagledal solzico. A to nam ne bo pokvarilo večera. V avtobusu pred stadionom se preoblečemo in odpravimo na stadion. Naš cilj je gostujoči sektor. Izjemno veliko Realovih navijačev poskrbi za odlično vzdušje že pred tekmo. Ko končno zadoni himna Lige prvakov, se začuti nervoza, ki se še stopnjuje do prvega gola Bayerna in doseže vrhunec ob enajstmetrovki. A ko Vidal žogo nabije skoraj do naše tribune, začutimo priložnost. Čeprav ob polčasu nezadovoljni, verjamemo, da lahko naredimo preobrat. Si, se puede. Kot takrat v Lizboni. Na igrišče v drugem polčasu stopi druga ekipa Reala in Ronaldo takoj zabije za huronsko navdušenje na našem delu tribune. Ko je izključen Martinez še bolj verjamemo. Ko Ronaldo zabije za 1:2 smo v transu, objemamo se, skačemo. Čeprav do konca zapravimo še kar nekaj priložnosti, je čutiti zadovoljstvo. Spet zmaga na Allianz Areni. Izjemna popotnica pred četrtfinalom in izjemna priložnost, da se uvrstimo v polfinale Lige prvakov.
Vožnja nazaj mine v tišini. Tudi Rokinho je omagal. Veronika spi kar na tleh avtobusa, najbolj mirno in sproščeno, verjetno zaradi smradu vseh nog v avtobusu. Za trenutek njene sanje zmoti zgolj Rokinho v Kranju, ko ji stopi na uho. »Ja fak no, a ti kr na tleh spiš«, se zadere in legenda odide nazaj v gorenjsko noč. Ob 5h zjutraj tudi sam stopim z avtobusa v Ljubljani. Nekateri morajo še na Dolenjsko in Štajersko. Jaz pa čakam na avtobus in razmišljam o morebitnem polfinalu in našem nasprotniku. Najbližje mesto je – Torino. Torino. Imajo tam pivo?
Reportažo s tekme četrtfinala Lige prvakov, Bayern München 1-2 Real Madrid (12.04.2017, Allianz Arena) je napisal Luka (luka89).