»Vsako leto ena tekma Real Madrida na stadionu, ki ga še nisva obiskala v Španiji«, sva po lanskem obisku Sanchez Pizjuana sklenila z Gašperjem. Take in drugačne ideje dobivava po vsakem ogledu tekme Real Madrida. »100 tekem Real Madrida v živo«, »vsako leto El Classico«, »1x letno roadtrip po Španiji«. Pravijo, da kdor ne sanja veliko, se mu veliko sanj ne more uresničiti. In čeprav so želje velike, jih počasi uresničujeva. Številka 100 je še zelo daleč, El Classico vsako leto zaenkrat drži le Gašper (2x zapored), zato sva se odločila da ostaneva pri tem, da vsako leto obiščeva en nov stadion in si ogledava na delu najboljši madridski klub. Anoeta in San Mames, ki sta bili najini prvi želji sta zaradi razporeda odpadla, tako da sem predlagal rešitev: »Kaj pa novi stadion Wanda Metropolitana in ogled prvega mestnega derbija med Atleticom in Real Madridom na tem stadionu?« Kot vedno Gašperja ni bilo potrebno veliko prepričevati.
Najprej sva, kot vsakič do sedaj, svojo željo sporočila predsedniku KNRMS Marku Sotošku. Med čakanjem na karte sva najprej rezervirala letalo iz Bologne, kasneje pa še prenočišče v Madridu. Ko sva nekaj dni pred derbijem izvedela še novico, da sva dobila vstopnici za mestni derbi, se je potovanje lahko začelo. Mare, ob tem ponovno zahvala, da si nama kot vedno nesebično pomagal pri kartah. HVALA!
Potovanje v Madrid se je začelo v petek 00:00, saj naju je iz Ljubljane najprej čakala 4-urna vožnja do Bologne, ki je minila v pogovorih o pričakovanjih pred tekmo. Na letalu naju je premagala utrujenost, zato sva zaspala in se zbudila šele ob pristanku letala na letališču Barajas. Skok na metro s končno destinacijo Santiago Bernabeu, kjer sva najprej prevzela karte za tekmo, kasneje pa sva se odpravila na zaslužen zajtrk v Real Madrid Cafe s pogledom na travnato zelenico. »Čas za prvo pivo«, sva sklenila ob 12:00 in seveda ponosna na najino španščino naročila »dos grandes cervezas«. Na najino veliko presenečenje (pozitivno seveda) je natakar pred naju postavil dva litrška piva. Hala Madrid! Najedla sva se dobre morske hrane in kot prava Španca sva se odločila za eno urno siesto. Po končani siesti se je začelo odštevanje do tekme.
Stadion Wanda Metropolitano je kar oddaljen od centra mesta, zato sva se na tekmo odpravila že dobri 2 uri prej. Čeprav velik navijač Real Madrida, me ni sram priznati, da me je stadion Atletica navdušil. Izgleda veličastno. Še skok v Fan shop za sliko z dresom našega reprezentanta Jana Oblaka in odpraviva se na stadion, kamor prideva brez kakršnegakoli problema. Ob naši zastavi in šalu se prijazen varnostnik zgolj nasmeje »Madridistas de Eslovenia e?« Če je stadion od zunaj veličasten je od znotraj magičen. Izjemna akustika ga naredi še bolj magičnega. Navijačev Real Madrida je bilo okoli 900 in na trenutke smo glede na število izjemno dobro navijali in spominjali navijače Atletica na dva izgubljena finala. Domači navijači so seveda burno reagirali žvižgi, nekako tako kot na vsak dotik Ronalda z žogo. Golov na najino žalost ni bilo, a v svoj seznam sva vpisala nov stadion in novo tekmo Real Madrida.
Nedelja je minila v počasnem ritmu, ob dobri hrani in pijači. In seveda razmišljanju o naslednjem cilju. 100 tekem Reala. Roadtripu do Madrida. El Classicu. Predvsem pa o Anoeti in San Mamesu. Neizmerno naju vleče v Baskijo in na ta dva epska stadiona. Kdo ve, mogoče se nama želja uresniči.
Reportažo s tekme La Lige v Madridu, Atletico Madrid 0-0 Real Madrid (18.11.2017, stadion Wanda Metropolitano) je napisal Luka (luka89), foto Gašper (gasperxp).
