Tako kot sta že Luka in Gašper v prejšnjih reportažah napisala, bi si tudi midva rada enkrat na leto ogledala vsaj eno tekmo Real Madrida, kar pa bo verjetno težko dosegljivo. Lansko leto v aprilu, smo z družino bili v Madridu, kjer sva si s sinom ogledala Madrileno na Santiago Bernabeu. Razen rezultata je bilo seveda vse fantastično, vzdušje pred tekmo na Calle de Marceliano Santa Maria, je bilo nepozabno in pa potem vstop na stadion, o katerem sva prej kar nekaj časa le sanjala. V naslednjih dnevih smo si skoraj v celoti (še je ostalo kaj za videti) ogledali mesto, naredili Tour Berbnabeu, obiskali Plaza de Cibeles in tako naprej, v zadnjem dnevu, pa smo si od zunaj ogledali še sedaj zgodovinski stadion Vicente Calderon.
Že takrat v Madridu je padla odločitev, da v naslednjem letu obiščemo Valencio, dokončno pa po poletnih počitnicah. Seveda termina ni bilo pretirano težko izbrati, saj je le tega pogojeval koledar tekem. Konec januarja. Letni čas ni ravno primeren, pa vendar so povprečne temperature v tem času v Valencii za nas spomladanske. Seveda pa je največje vprašanje, kako priti do kart. Povprašala sva v naš klub, kakšna je verjetnost, da lahko preko Peña Madridista Eslovenia dobiva karti, saj smo predhodno želeli že rezervirati letalske karte in nastanitev. Odgovor je bil pozitiven in rezervacije so bile kmalu za tem narejene.
En mesec pred tekmo, sva iz kluba dobila informacijo, da so karte potrjene, en teden pred odhodom pa lokacijo, kje jih prevzameva. V četrtek popoldan smo z Rynair-om prileteli na letališče v Valencio, nato pa se z metrojem odpeljali do centra mesta, kjer smo imeli nastanitev, cca. 30 minut peš od stadiona Mestalla. Že dan pred tekmo smo ob ogledu mesta prišli do stadiona, kateri seveda ni tako mogočen kot Realov, je pa za naše razmere še vedno velik. Vreme v tem dnevu ni bilo najlepše, saj je čez dan deževalo, napoved za soboto pa je bila lepa in upala sva, da nama bo Real že tako sončen dan polepšal še z zmago.
Pred tekmo, ki je bila ob 16:15 sva šla prevzet karte, ne daleč stran od Mestalle. Čas pred tekmo sva želela preživeti v okolici stadiona in začutiti vzdušje, katerega pripravijo navijači. Karte sva prevzela v hotelu, nedaleč proč od stadiona, pri čemer ni bilo nobenih težav (hvala Marko). S kartp, ki je poimenska, in zapestnico katero dobiš ob prevzemu kart, lahko stopiš na stadion. Tri ure pred tekmo je bilo še vse mirno, navijačev Valencie še od nikoder, večja skupina naših navijačev, pa je v bližnjem lokalu ob prijetnih sončnih žarkih srkala pivo in prepevala navijaške pesmi. Dve uri pred tekmo, pa se je začelo navijanja tudi domačih navijačev, kjer je navijaško vzdušje popestril pihalni orkester. Seveda pa ni manjkal tudi koncert žvižgov ob prihodu avtobusa z nogometaši Reala.
Na stadion sva prišla med prvimi, saj nisva hotela prav nič zamuditi. Po obveznem fotografiranju sta kmalu na zelenico prišli obe ekipi in začeli z ogrevanjem. Postava Reala naju ni presenetila in je bila povsem drugačna od tise, ki je začela tekmo z Leganesom. Po neuspehu v pokalu sva pričakovala, da bo Real začel bolj odločno in to se je res zgodilo. Po prevladi na igrišču je Real prišel do lepe prednosti in zasluženo vodil 2:0. V drugem polčasu, pa je Valencia začela bolj odločno in rezultat tega je bil znižana prednost Reala. Še nekaj minut smo trpeli, saj je Real v sredini in obrambi deloval malo neodločno, proti koncu tekme, pa ponovno prevzel igro in rezultat povišal na končnih 1:4 in rajanje na našem delu tribune se je začelo. Seveda se nam ni nikamor mudilo, zato smo ostali na tribuni in nadaljevali z navijanjem, dokler ni zadnji igralec Reala zapustil zelenico.
Po tako lepi in visoki zmagi, sva še kar nekaj časa po tekmi ostala pri stadionu, seveda z željo, da počakava igralce in mogoče ujameva kašno dobro fotko. Ko je pripeljal Realov avtobus, so ga policisti dodobra obkrožili tako, da prav blizu ni bilo mogoče priti. Sva pa občutila evforijo, ki je vladala, ko so igralci zapuščali stadion in se nameščali na svoje sedeže v avtobusu.
Bila je že trdna tema, ko sva se odpravila proti apartmaju, da poiščeva najini punci. V mestu ni bilo nikjer čutiti, da je bila na Mestalli kakšna tekma, le v mislih so se nama še kar naprej odvijali prizori iz stadiona, katerih verjetno nikoli ne pozabiš.
Je pa potrebno povedati, da je Valencia lepo mesto in vredno ogleda. Sicer mnogo manjše od Madrida, manj je tudi mogočnih objektov, vendar še vedno lepo. Za nas nenavadno je bilo to, da so bile ulice polne dreves pomaranč in mandarin. Posebej zanimiva pa sta bila obiska Oceanografic-a in živalskega vrta-Bioparc, ki se po življenjskem prostoru živali, precej razlikuje od ostalih. Vsebuje samo afriške živali, ki se prosto gibljejo na velikem področju in občutek imaš, kot da bi bil res sredi Afrike. Sicer pa je posebnost Valencie to, da je skozi mesto speljana izsušena rečna struga-Turia, široka cca. 150m, katero so uredili v park s peš potmi, tekaškimi progami ter kolesarskimi stezami, znotraj tega pa je zares veliko igrišč, predvsem nogometnih in skoraj vsa imajo umetno travo. Res, pravi raj za rekreacijo in trening. Za konec pa smo si šli ogledat še stadion Levanteja, kjer je tri dni kasneje gostoval Real. Seveda je obstajala želja, da podaljšamo dopust, samo na žalost, to ni bilo mogoče.
Reportažo s tekme La Liga, Valencia 1-4 Real Madrid (27.01.2018, stadion Mestalla, Valencia) je napisal raff.
HALA MADRID
