Nekje v sredini januarja 2018 sva se z bratom dogovarjala o možnosti udeležbe na tekmi Real Madrida izven Madrida. Glede na to, da je že bil opravljen žreb v Ligi prvakov 2017/2018, torej znan nasprotnik v osmini finala, in sicer je bil to Paris Saint-Germain (PSG) ter glede na trenutno formo obeh moštev, je kazalo vse skupaj čimprej izvesti, preden bo prepozno.
Na hitro sem preveril možne letalske povezave in ceno le-teh ter našel časovno precej sprejemljivo in cenovno ugodno možnost leta iz Benetk (Treviso) do manjšega mesta Beauvais v bližini Pariza. Poleg naju bi šla še Boštjan in Jakob. Tisto prvo vprašanje, ki se ob podobnih dogodkih pojavi pa je, ali bomo (seveda preko uradnega društva Klub navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia) dobili dovolj vstopnic za ogled tekme, kar je navadno znano relativno malo časa pred tekmo. V upanju na ugodno rešitev sem tako v naprej opravil nakup štirih letalskih vozovnic. Na društvu so/smo ob tem opravili vse potrebno za naročilo štirih vstopnic – glede na to, da smo bili edini prijavljeni. Slab mesec, oziroma nekaj dni pred prvo tekmo v Madridu, pa vendarle vesela novica, da smo prejeli vse štiri želene vstopnice. Sledila je še rezervacija hostla v Parizu (v predelu mesta Malakoff) in avtomobila za prevoz od letališča Beauvais v sam Pariz. Najem avtomobila je bila moja ideja, ker se mi je zdelo da bo tako najmanj problemov, pa tudi cenovno (glede na ceno avtobusa ali taksija) najugodneje. Letališče Beavusis je namreč od Pariza oddaljeno več kakor 70 km.
Rezultat s prve tekme (3:1 za Real Madrid) je obetal odlično izkušnjo ter povzročil, da je čas do 6. marca 2018, ko je bila na sporedu povratna tekma, mineval zelo počasi. No, trenutek odhoda je vendarle nastopil. Nekaj težav na jutranji poti do Benetk je povzročil novozapadli sneg ter tudi navigacija, vendar smo kljub temu dospeli več kakor uro pred letom v Francijo. Približno ob 13:00 smo tako že pristali na obrobju Pariza. Prvi zapleti so se pojavili že pri prevzemu avtomobila, kjer je bilo potrebno preko video klica povečati limit na kreditni kartici. Čeprav so, z iskanjem afne na tipkovnici prijazno pomagali tudi trije do zob oboroženi vojaki, smo izgubili dobro uro. Vožnja do Pariza je potekala brez težav vse do prvega pogleda na oddaljen Eifflov stolp, kar je pomenilo da smo končno v neposredni bližini, sicer ogromnega mesta. Za tem je bilo potrebno skozi center do luksuznega hotela Baltimore z Realovimi nogometaši, kjer naj bi prevzeli tako želene vstopnice za tekmo na stadionu Park princev. Takšen prevzem vstopnic je namreč običajna praksa pri naročanju vstopnic preko društva za udeležbo na gostujočih tekmah v Ligi prvakov. Prevzem vstopnic je mogoč samo do določene ure na določenem mestu. Vožnja skozi center Pariza (tudi skozi Elizejske poljane) ob vseh neskončno velikih krožiščih s tisoč in enim izvozom, motoristih, pešcih in ostalemu kar spada zraven ni za tiste z rahlimi živci, še slabše pa je v kolikor časa ni na pretek, kakor v našem primeru. Kakorkoli, do hotela Baltimore z brezštevilnimi varnostniki, ki so nas prijazno usmerjali do točke prevzema in dragocenih vstopnic smo vendarle prišli malo pred 17:00 uro. Poleg vstopnic so nas opremili še z zapestnicami, ki so pri vstopu na stadion enako pomembne kot sama vstopnica. Srečali smo tudi ogromno ostalih navijačev, ki so podobno kot mi prevzemali dragocene liste papirja, ki so mimogrede, vsebovali tudi naša imena.
Do same tekme nas je seveda še čakalo nekaj opravkov. Najprej ponovno v avtomobil ter vožnja na drugi konec mesta v predel Malakoff do hostla v katerem smo imeli rezervacijo prenočišč. Ker je bil v bližini hostla prijeten pub se odločimo pred tekmo še nekaj na hitro pojesti. Seveda v Franciji nekaj na hitro pomeni vsaj uro in več, tako da smo ob 19:00 uri še vedno pri hostlu, ki je od stadiona Park princev oddaljen skoraj uro in pol hoje. Odločimo se za taxi, ki po dragocenih petnajstih minutah čakanja nanj enostavno odpove, kar je v tistem trenutku pomenilo skorajda gotovo zamudo začetka tekme. Peš, in v upanju na čudež, se odpravimo v smeri stadiona, kjer nekako po spletu srečnih okoliščin naletimo na tramvaj, ki je slučajno peljal v ravno pravšnji smeri. Čudežno. Vstopimo v nekakšni negotovosti in deset minut kasneje izstopimo na zadnji postaji. Nepričakovana vožnja, ki je prihranila slabo uro hoje, in je ob tem bila še zastonj. Prečkamo še reko Senno, pri čemer v ozadju ogledamo veličastno osvetljen Eifflov stolp, in v vse večji gneči nadaljujemo vse do stadiona Park princev, ki si ga niti ne uspemo dobro ogledati. Pred vhod namenjen gustujočim navijačem prispemo nekaj do 20:00 ure. Postavimo se v precej dolgo vrsto in po slabih dvajsetih minutah ter temeljitem pregledu vendarle prispemo v notranjost stadiona. Čeprav je bil stadion v tistem trenutku zgolj polovično napolnjen se je že začutila posebna energija, ki je nekako pregnala vso utrujenost povzročeno z napornim celodnevnim potovanjem. Vse je kazalo na izjemen večer in noč. Stadion se je polnil, nogometaši na zelenici pa so počasi zapustili ogrevanje. Napravili smo nekaj fotografij, tudi za predsednika našega društva, ter ob tem uživali v izjemnem vzdušju, ki so ga pripravili Parižani. Vsekakor sem bil izjemno presenečen nad videnim in slišanim, verjetno zato ker resnično nisem veliko pričakoval. Tudi Realov sektor se je v tem času lepo napolnil, čeprav bi se našlo še kakšno prosto mesto. V navijaškem smislu smo težko parirali Parižanom in se s tem niti nismo preveč obremenjevali, ker smo seveda bili prepričani v nadvlado na sami zelenici. Sledil je prihod nogometašev ter izjemna uvertura v tekmo na temo Lige prvakov. Kljub lepi prednosti Reala iz prve tekme je bilo nekako jasno, da bo ključnega pomena prvi doseženi zadetek. V kolikor bi prvi zadel PSG, bi ga publika ponesla in lahko bi se zgodilo tudi kaj nepričakovanega. Na srečo je Real deloval izjemno zanesljivo in samozavestno, pri čemer bi izpostavil predvsem Casemira, Ramosa in Marcela. Seveda so bili tudi ostali na visokem nivoju. Na žalost Ramos in predvsem Benzema nista izkoristila svojih priložnosti, medtem ko druga stran brez Neymarja pravih priložnosti niti ni imela. Igra močnejših živcev, oziroma kdo bo dosegel prvi zadetek, se je v prvem polčasu končala brez zadetkov.
Kmalu po pričetku drugega polčasa so tekmo s prižigom ogromnega števila bakel še dodatno popestrili in tudi prekinili navijači PSG-ja. Kmalu po prekinitvi pa je žogo preko sredine popeljal Asensio, po preigravanju je žogo spravil do Lucasa (Vázquez), ki je podal v kazenski prostor PSG-ja ter eksplozija. Ronaldo je žogo z glavo usmeril v mrežo. Sledilo je nepopisno veselje v predelu našega sektorja, ki ni in ni ponehalo. Resnično neprecenljivi trenutki. Po šoku so počasi prihajali na prejšnjo raven tudi Parižani vendar jih je rdeči karton Marca Verratti-ja kaj kmalu vrnil nazaj v tišino. Sedaj je že bilo jasno, da PSG velikih možnosti nima, tudi zato ker je Real popolnoma prevzel kontrolo na zelenici. Ves čas so iskali še drugi zadetek, kar je nakazal tudi Zidane z menjavami. Tekme ni zaprl, kar bi marsikateri trener storil, ampak je še dodatno pohodil stopalko za plin. Takšno situacijo je, tudi s precejšnjo mero sreče, izkoristil PSG ter po fliperju v kazenskem prostoru preko Cavanija premagal nemočnega Navasa. Pokazala se je moč publike na stadionu Park princev in v določenem trenutku se je zazdelo, da je mogoče še vse. Še en dokaz, da je bil zadetek Ronalda ključen trenutek tekme. Izkušena ekipa Reala si vendarle ni dovolila težav in je nadaljevala v prejšnjem tempu, kar je izkoristil izjemni Casemiro in še enkrat več prizemljil Parižane ter tudi postavil končni rezultat za zmago 1:2 v korist Real Madrida. Nepozabno.
Po zaključnih pozdravih igralcev so nas na stadionu zadržali še kakšne pol ure, kar seveda v odličnem vzdušju nikomur ni predstavljalo problema. Zmaga na tem izjemnem stadionu bo vsekakor ostala v spominu še dolgo prav vsem navijačem Reala, ki so tekmo spremljali v živo. Ob tem je verjetno marsikdo sklenil podobno kot jaz, in sicer da se ob prvi priložnosti vrnem in ponovim odlično izkušnjo. Sledilo je seveda obvezno pivo v že omenjenem pubu ter ponovitev potovanja v obratnem vrstnem redu, tokrat z nekoliko manjšim številom težav ter predvsem s prijetnimi občutki in spomini, ki bodo ostali z nami do konca življenja.
Za konec pa zahvala še predsedniku Kluba navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia za vso pomoč in delo, ki ga opravlja, da lahko tudi ostali uresničujemo dolgoletne želje in načrte. Vsem ljubiteljem nogometa pa seveda močno priporočam obisk tekme na stadionu Park princev – vsekakor vas ne bo pustil ravnodušne.
Reportažo s tekme osmine finala Lige prvakov, PSG 1-2 Real Madrid (6.3.2018, stadion Park princev, Pariz) je napisal Klemen Deželak.
