Bil je 1.maj – praznik dela. Takrat nihče ni niti posumil, da zadnjič gledamo Cristiana Ronalda v ligi prvakov na “njegovem” Santiagu Bernabeu, v svetem dresu delati to, kar je delal zadnjih devet let. Sicer je ta večer v vsem svojem sijaju zablestel Cristianov par v napadu, a pojdimo lepo po vrsti.
Proti koncu marca sem sklenil, da si med prvomajskimi prazniki v Madridu ogledam tekmo španskega prvenstva Real Madrid – Leganes. V primeru, da se Real uvrsti v polfinale, pa še tekmo Lige prvakov, v kolikor bi bilo mogoče dobiti karte. Ko sem si v Torinu ogledal prvo tekmo četrtfinala, smo vsi verjeli v gladko napredovanje kraljevega kluba v polfinale. Toda stvari so se na povratni tekmi v Madridu zapletle, Juventus je nadoknadil prednost Reala treh zadetkov s prve tekme, a uspešno izvedena najstrožja kazen v sodnikovem podaljšku je Realu zagotovila vstopnico za polfinale. Čakal sem le še žreb in s tem tudi termin tekme za rezervacijo letalskih kart in hotelske sobe. Ta nam je v petek 13. aprila namenil Bayern München – na papirju najtežjega možnega nasprotnika. Prva tekma je bila delegirana 25. aprila v Münchnu, povratna pa šest dni kasneje v Madridu – zame najidealnejša opcija. Pri Pena Madridista Eslovenia so mi poleg tekme z Leganesom uspeli priskrbeti tudi karte za Bayern, za kar sem jim neizmerno hvaležen. Rezerviral sem hotel in letalske karte, ter v petek 27. aprila v zgodnjih jutranjih urah iz Benetk poletel v Madrid.
Petek, 27. 4. 2018 – Tour Bernabeu
V dopoldanskih urah sem prispel v Madrid in se z vlakom odpeljal do hotela Chamartin. Po kratki osvežitvi sem krenil do stadiona Santiago Bernabeu, kjer sem v pisarnah stadiona prevzel karte za obe omenjeni tekmi.
Sledil je ogled muzeja – Tour Bernabeu. Prvič sem bil v tem muzeju leta 2010 in od takrat se je precej spremenil. Sam muzej sedaj vsebuje veliko več zaslonov, kjer se predvajajo vsebine, ki so ključno vplivale na zgodovino Real Madrida, po novem je možen vstop v domačo garderobo in kar je najpomembnejše – Real je od takrat v osmih sezonah zbral zajeten kup lovorik, ki se v muzeju lesketajo v vsem svojem sijaju. Največ pozornosti je pri meni poželo (takrat še) dvanajst trofej Lige prvakov, dlje časa pa sem se zadržal tudi pri nagradi za klub 20. stoletja in super zlati žogi, ki jo je osvojil legenda Reala Alfredo di Stefano.
Sobota, 28. 4. 2018 – Real Madrid : Leganes
Žal je bilo prvenstvo za Real za sezono 2017/18, kmalu po osvojitvi svetovnega klubskega prvenstva, izgubljeno. Zato je bila tekma z Leganesom zgolj “ogrevanje” za torkov spektakel v ligi prvakov. Zidane je spočil nekaj ključnih mož – v vrata je postavil Kiko Casilla, v obrambi smo pogrešali praktično vse prvotimce, tako da sta glavno zvezdniško breme na tej tekmi nosila Gareth Bale in Karim Benzema.
Tekma se je začela zelo živahno. Že v 8. minuti je po blokiranem strelu Benzemaju, odbitek v mrežo, med nogama vratarja gostov, na atraktiven način poslal Gareth Bale. Gostje se niso predali in nekaj minut zatem s kakšnih 18 m zatresli prečko vratarja Casille. V sodnikovem dodatku je sledila podvojitev prednosti za Real. Po podaji s strani je bil najspretnejši napadalec domačih Borja Mayoral.
V drugem polčasu je Leganes stopil na plin in kljub dobro razpoloženemu vratarju Casilli uspel rezultat znižati na 2-1, a za kaj več jim je zmanjkalo časa. Na koncu velja omeniti še rdeči karton gostujočemu igralcu Gabrielu Piresu po izteku igralnega časa, saj se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je sodnik sredi napada Leganesa odpiskal konec tekme.
V nedeljo dopoldne sem odšel za dva dni do znancev v Valladolid in se v Madrid vrnil v torek.
Torek, 1. 5. 2018 – Real Madrid : Bayern München
V dopoldanskih urah sem se vrnil v Madrid in takoj sem opazil, da to ni običajen torek v Madridu. Več ljudi je bilo odetih v barve Reala, stojnice pred stadionom Santiago Bernabeu so bile postavljene prej kot na tekmi proti Leganesu, kmalu je v okolici stadiona začel veljati drugačen prometni režim, in ko sem prispel v hotel, je bilo tam tudi kar nekaj navijačev iz Münchna.
Okoli pete ure popoldne sem se s podzemno železnico odpravil proti stadionu. Na vlaku je bilo toliko navijačev Reala, da mi ni bilo treba gledati kdaj moram izstopiti, saj smo imeli vsi isti cilj – Santiago Bernabeu, ter iste misli – ubranitev prednosti s prve tekme v Münchnu in uvrstitev v finale Lige prvakov.
Ljudje so se začeli zbirati ob cesti, kjer naj bi okrog sedme ure mimo pripeljal avtobus z igralci Reala in strokovnim štabom. Sam sem se pomaknil malo dlje od najhujše množice, da sem imel boljšo pozicijo. Na telefonu sem po spletnem prenosu neučakano spremljal pot avtobusa, nato pa se je naposled dobrih 15 minut čez sedmo uro, v spremstvu policije pripeljal mimo nas. Gorele so bakle, peli smo navijaške pesmi, ploskali … in verjamem, da je to še bolj podžgalo že tako polno motivirane igralce.
Kmalu po sprejemu avtobusa sem se odpravil na stadion in okrog osme ure zavzel svoje mesto na tribuni jug, za golom, kjer se ogrevajo domači igralci. Sledilo je par spominskih fotografij, nato pa so igralci prišli na ogrevanje, seveda z mislimi že na tekmi. Po ogrevanju je sledila predstavitev obeh postav, nato pa himna Hala Madrid y nada mas in prihod igralcev na igrišče ob uradni himni Uefa Champions league.
Tekma se še ni dobro začela, pa je sledil že prvi šok. Bayern je od prve minute začel odločno, kar se mu je obrestovalo že v tretji minuti, ko je po slabem posredovanju ožje obrambe zadel Kimmich. Real je kmalu pokazal kdo je gospodar na Santiago Bernabeu in v enajsti minuti izid izenačil. Po odlični podaji Marcela je zadel pogosto kritizirani Karim Benzema. Izid je bil 1:1, skupno pa je Real vodil 3:2. Do konca prvega polčasa smo gledali živahen nogomet, kjer so prevladovali gostitelji. Izpostaviti velja akcijo iz 33. minute, ko je Navas izvrstno ubranil strel Lewandowskega iz neposredne bližine, nato pa je James Rodriguez z dobrega metra žogo poslal preko vrat že premaganega Navasa. Izid ob polčasu je ostal nespremenjen.
Na začetku drugega polčasa sta se ekipi iz garderob vrnili nespremenjeni. Real je takoj po začetnem žvižgu v drugem polčasu napadel zadnjo linijo Bayerna. Ti so, nekoliko tvegano, vrnili žogo vratarju Ulreichu. Ta je bil zelo neodločen, vse to pa je spremljal Karim Benzema in povedel Real v vodstvo. Na stadionu je vladala norišnica, a tekme še zdaleč ni bilo konec. Bayern je takoj po prejetem zadetku napadel, toda razpoloženi Navas se ni pustil presenetiti. Po strelu Alabe v 50. minuti je žogo pantersko odbil v kot. Po tej obrambi je stopil na plin tudi Real, a jim je po treh zaporednih priložnostih v treh minutah zmanjkalo sreče. Vselej je bil v priložnosti Ronaldo – dvakrat je bil malenkost prekratek, v tretje pa je žoga zletela malenkost mimo leve vratnice gola Bayerna. Gledali smo res atomski nogomet s priložnostmi na obeh straneh, a naslednji so vendarle zadeli Bavarci. Po strelu Jamesa je odbitek v gol pospravil prav slednji. Gola se ni veselil, saj je v Bayern posojen prav iz madridskega Reala. Že tako napeta tekma je dobila živčen zaključek, saj bi še en gol v mreži Reala v finale popeljal Bayern. Do konca tekme je ostalo približno pol ure. V 74. minuti je sledil nevaren predložek v osrčje kazenskega prostora Reala, kjer se je najbolje znašel Tolisso, toda izvrstni Navas je ponovno rešil Madridčane. V 80. minuti – poskus Millerja z glavo, toda Keylor Navas je dobil tudi ta dvoboj. Gol Bayerna je visel v zraku, a Realova obramba je zdržala do zadnjega sodnikovega žvižga in tako se je Real uvrstil v tretji zaporedni finale najboljšega klubskega tekmovanja na svetu.
Vrhunci tekme:
Po tekmi se je na stadionu začelo rajanje. Igralci so se nam zahvaljevali za podporo skozi celotno srečanje, Ramos je odšel do vodje navijačev za golom in prepeval Reyes de Europa ter Como no te voy a querer, Marcelo se je usedel na sredino igrišča in gledal svojega sina, kako s Cristianom Jr. zabijata gole, vsi igralci Reala pa so se še dvakrat vrnili iz garderobe in še enkrat več pokazali, koliko jim pomeni podpora zvestih navijačev.
Ko sem se vrnil v hotel, sem tam opazil nekaj poklapanih nemških navijačev, ki so vidno utrujeni vztrajali ob kozarcu piva. Vzdušje med njimi se ni spremenilo niti za zajtrk naslednji dan. Na drugi strani pa nas je bilo kar nekaj v belih majicah, ki se nam je smejalo do ušes. V sredo sem dan izkoristil za počitek in krajši ogled Madrida, v četrtek pa sem se v jutranjih urah odpravil na letališče in poletel proti Benetkam.
Prvomajski Madrid je bila vsekakor težko ponovljiva izkušnja, saj je vprašanje, kdaj si bo mogoče ponovno ogledati polfinale Lige prvakov na Santiagu Bernabeu, kjer bo Real Madrid v svojih vrstah imel zvezdnika s petimi zlatimi žogami in obenem najboljšega strelca kluba vseh časov, ter na trenerski klopi legendo kluba, ki ga obožujejo tudi tisti, ki malo manj stiskajo pesti za kraljevi klub. Obenem je bila to ekipa, ki je leta 2017 prva ubranila naslov Lige prvakov, se nato prvega maja 2018 uvrstila v tretji zaporedni finale omenjenega tekmovanja in ga 26. maja v Kijevu ponovno uspela osvojiti.
Reportažo s tekme španske La Lige, Real Madrid 2-1 Leganes (28.4.2018, stadion Santiago Bernabeu, Madrid) in tekme polfinala Lige prvakov, Real Madrid 2-2 Bayern Munchen (1.5.2018, stadion Santiago Bernabeu) je napisal Matic Sitar.
