»Videli smo veliko. In še več bomo!« se večkrat pogovarjamo Realovi navijači, ko obujamo spomin na vse čudovite tekme (in lovorike), ki smo jih do sedaj že doživeli. V zadnjih desetih letih se je Real Madrid namreč redno uvrščal v (pol)finale lige prvakov, zato smo lahko v živo spremljali nekatere najpomembnejše tekme v zgodovini kluba, a tokrat je vseeno padla malce drugačna odločitev – pojdimo v Rim na tekmo skupinskega dela lige prvakov, čeprav ne odloča o prav ničemer.
Če smo povsem odkriti, je največ odtehtalo dejstvo, da je Rim eno najlepših mest na svetu in ima prijetno klimo tudi pozno jeseni. Resda je glede na stisko v naših urnikih prišel v poštev samo dvodnevni izlet, toda zaradi ugodnih letalskih povezav Trst-Rim-Trst je bilo v večnem mestu povsem dovolj časa za ogled številnih znamenitosti. Letalska karta je stala okroglih sto evrov, predsednik KNMRS Marko Sotošek pa je hitro uredil vse potrebno za pridobitev kart med gostujočimi Realovimi navijači. Če bi bilo časa še več, bi se lahko v ponedeljek po njegovi zaslugi udeležili še druženja z dvema Realovima nogometašema, toda proti Rimu je naše letalo vzletelo šele na dan tekme zgodaj zjutraj. Za vse (in še več) torej najlepša hvala našemu predsedniku Maretu.
Prevzem kart smo nato opravili v središču mesta v enem od prestižnih hotelov, kar je bila izvrstna iztočnica za ogled nekaterih rimskih biserov. Najprej smo se sprehodili preko Španskih stopnic, nato je prišel na vrsto vodnjak Trevi in zatem se Beneški trg, Kolosej, Circo Massimo … In ker prazna vreča ne stoji po konci, smo na zasluženo kosilo odšli v Eatilay (eat + Italy), kar je posebna prehrambna veriga z vsemi italijanskimi dobrotami. Poleg tržnice so notri številne restavracije, eden od vrhuncev potepanja po Rimu pa so tako bile tudi bruskete s kvalitetnim italijanskim sirom, inčuni in baziliko.
Postanek v (mrzlem) hostlu ne bi bil omembe vreden, če ne bi gostitelj prijazno pripomnil, »da je danes boljše, če ste na štadionu že prej, saj bodo pred tekmo v Romino hišo slavnih sprejeli Francesca Tottija«. Takšen nasvet seveda upoštevaš in nobenemu ni bilo žal, da smo zaploskali enemu največjih nogometašev v zgodovini, čeprav nikoli ni oblekel Realovega dresa. In lepo je bilo tudi videti, kako so Tottiju ob igrišču čestitali Realovi legendarni igralci Emilio Butragueno, Raul in Roberto Carlos.
Tekma v resnici ni bila nič takšnega. Takoj je bilo jasno, da ne Real ne Roma nista v dobri formi, madridski klub pa je zmagal samo zato, ker je bil manj slab in ker ima boljše posameznike. V igri je bilo namreč ogromno napak, igra nikakor ni stekla, toda zaradi Realove zmage in prvega mesta v skupini smo bili vseeno zelo dobre volje.
Največja posebnost so na koncu bili Realovi navijači, saj so bili razdeljeni v dve skupini. V eni smo bili člani navijaških skupin iz vseh bližnjih držav (precej je bilo tudi Špancev), toda malce višje nad nami je bila še večja skupina članov Ultras Sur, ki so imeli tudi povsem svoje varovanje.
Po tekmi smo precej dolgo ostali na štadionu, saj nas varnostna služba ni spustila ven, a tudi ko smo zapustili notranjost Olimpica, smo skoraj pol ure čakali še za ograjo pred štadionom. Policisti so samo rekli, da moramo počakati zaradi varnosti, toda očitno so vedeli, kaj počnejo, saj nato ni bilo nobenih težav med nočnim sprehodom nazaj do hostla.
Reportažo s tekme Lige prvakov, Roma 0-2 Real Madrid (27.11.2018, stadion Olimpico, Rim) je napisal Aljaž, foto Gašper (gasperxp).
