Čudno je pisati tele vrstice. Ali pa vsaj nenavadno, nič več domače, kot da sem tekme Reala obiskoval nekaj deset let nazaj. A minili sta »zgolj« dve leti, odkar sem napisal reportažo s tekme Real Madrida. Včasih nepredstavljivo dolgo, ob rojstvu otroka in vseh zapletih z virusom covid-19 in tekmah brez gledalcev pa kar situaciji primerno. Veliko se je spremenilo v tem času. Druženja so postala redkejša, nogomet nikakor ni več v ospredju, maske so postale naša realnost. Na avionih, v mestih, na stadionih. A čeprav se je spremenilo veliko, se obenem ni spremenilo nič. Ko stopiš z letala na madridsko letališče ali pa ko se dvigaš po stopnicah nogometnega hrama Santiago Bernabeu, se spomniš, da si spet doma. Tam, kjer si najrajši. S prijatelji na tekmi belega baleta. Naj se dogodoviščina začne.
Zasedba je enaka kot vedno. Nekaj kil več, kakšen las manj, z maskami na obrazu, a z istim navdušenjem, čeprav smo skupaj videli že ogromno tekem v različnih evropskih mestih in celo na različnih kontinentih. Aljaž, Gašper in moja malenkost. Trije prijatelji, gurmani in ljubitelji nogometa se vozimo po italijanski avtocesti h končnemu cilju – Madridu. Kako zanimiva je vedno vožnja z avtomobilom, ko obujamo spomine, a tokrat je bila izjemno tiha. Ali je razlog kakšno pivo preveč ali bolj zgodnja ura (štiri zjutraj) niti ni pomembno. Voznik je bil buden celotno vožnjo, to lahko zagotovim. Na letališču opravimo vse formalnosti, počakamo na let, dve uri spanja in zbudimo se ravno ko letalo pristane na trdih tleh. Španija! Država, ki mi je dala tako veliko. Devet let nazaj najboljšega prijatelja, ki se je celoten Madrid pritoževal da je lačen. Somišljenike iz Kluba navijačev Real Madrid Slovenija, s katerimi smo navijali na marsikateri tekmi, se družili na piknikih in spisali zgodbe, ki jih bomo lahko pripovedovali vnukom. Španija je država, kjer je v ospredju druženje. Pijača. Hrana. Država, ki mi je pokazala, kaj je pomembno v življenju. Uživati življenje. Tudi, ko imaš masko na obrazu. In tega se naš trio drži od prvega skupnega potovanja.
Dve leti je kar dolga doba in v tem času lahko izgubiš celo vodenje in organizacijo potovanj. A nič zato, Gašper je našel odlične letalske karte, Aljaž pa super nastanitev in kar je najbolj pomembno, prijetno in domačo asturijsko restavracijo, kjer smo preživeli sobotni dan ob dobri hrani in pijači. Aljaž je v petek zvečer edini spal, med vožnjo pa je bil edini pokonci (še dobro, da je on vozil), zato se je šel po kosilu malo spočiti v sobo, z Gašperjem pa sva reševala svet na soncu ob kozarcih tinta de verana. Poletna pijača, ampak tudi pozimi paše, preverjeno. Ko se nama je po nekaj urah pridružil Aljaž, se je popotovanje po Madridu začelo. Španščina nam ne dela težav, tinto de verano, cerveza in chupito smo se naučili že na prvih potovanjih, dopolnili besedni zaklad s camarones in še kakšno malenkostjo in se po zaprtju skoraj vseh lokalov odpravili nazaj domov. Aljaž je pokazal svoje znanje geografije in nas varno pripeljal v zavetje sobe, za kar sva mu z Gašperjem izjemno hvaležna.
Nedelja je minila po špansko. Pozno vstajanje, pozen zajtrk, tipično kosilo po prekrokani noči ter pivo in čips v simpatičnem parku in čas je bil, da se odpravimo na tekmo. Aja, seveda, tekma. Real Madrid – Atletico Madrid. Madridski derbi je bil razlog, zakaj smo sploh prišli v Španijo. V življenju sem vedno poizkušal delati predvsem tisto, kar me resnično veseli in zanimalo me je, kakšen bo občutek, ko bom ponovno stal na mitskem stadionu Santiago Bernabeu. Sedaj lahko povem – kot bi bilo prvič. Isto navdušenje, veselje in sreča. Ko zadoni himna, se postavijo kocine pokonci. Na oko se prikrade kakšna solza. Sreče. Pogledam zraven sebe in vidim prijatelje. Nogomet. Prijatelji. Real Madrid. Včasih sem imel to za samoumevno, a sem vedno spoštoval. Vsako potovanje, vsako tekmo. Sedaj, v teh časih, to spoštujem še toliko bolj. Rezultat tekme poznate vsi, ki berete te vrstice. Dobri smo. Letos je naše leto. Prepričan sem.
V ponedeljek se vozimo nazaj po isti cesti, le v nasprotno smer kot v petek. Tokrat ne obujamo spomine, ampak delamo nove plane. Gledamo žreb Lige prvakov in ko dobimo Benfico, se Aljažu zaiskrijo oči. Gremo? Takšne stvari najbolj obožujem. Spontanost in hitre odločitve, ko cel svet misli, kaj je z vami, a mi zgolj uživamo. Z maskami ali brez. Zato Aljaž in Gašper hvala. Za Abu Dabi. Lizbono. Cardiff. Sevillo. Galicijo. In vsa ostala potovanja. Hvala KNRMS za tisto Mallorco leta 2012. Hvala Mare, za vso pomoč. Kakšno popotovanje.
Ki pa se je šele dobro začelo. Savdska Arabija čaka na nas. Baskija. Mallorca. Sankt Petersburg. Cadiz. Kanarci. Do 100-ke. To vama obljubim.
Hala Madrid!
Reportažo s tekme La Lige, Real Madrid 2-0 Atletico Madrid (12.12.2021, stadion Santiago Bernabeu, Madrid, Španija) je napisal Luka, foto Gašper.
