X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Tri tekme v treh španskih mestih

Zadnjih nekaj let že po tradiciji težko čakam junijski žreb španske La Lige, po katerem je znan razpored tekem Real Madrida za celotno prihajajočo sezono. V oči najprej zbodejo termini največjih derbijev, kot sta El clasico in Madrileno, sam pa sem še posebej pozoren na gostujoče tekme Real Madrida. Z lanskim žrebom sprva nisem bil preveč zadovoljen, kar je rezultiralo v tem, da se v jesenskem delu prvenstva nisem uspel udeležiti nobene tekme belega baleta. Drugače pa se je začelo z novim koledarskim letom.

Kmalu po novem letu sem sklenil, da obiščem vedno tople Kanarske otoke in si ogledam tekmo 22. kroga španskega prvenstva med domačim Las Palmasom in Real Madridom. Tekma je bila odigrana 27. januarja na stadionu Gran Canaria. Po bledem prvem polčasu iz obeh strani so v nadaljevanju do vodstva po golu Javierja Munoza prišli domačini. Dobrih 10 minut kasneje je rezultat poravnal hitronogi Vinicius Junior. Končni rezultat 1-2 in veselje gostujočih navijačev pa je po podaji iz kota postavil Aurelien Tchoumeni.

Las Palmas - Real Madrid Las Palmas - Real Madrid

Real si je na težkem gostovanju priigral pomembne tri točke v troboju za naslov španskega prvaka, saj sta mu tisti čas za vrat dihala prenečenje sezone Girona in večni rival – Barcelona. Četudi Real ne bi uspel slaviti, pa lahko trdim, da je bil obisk Kanarcev za štiri člane (Matica, Gašperja, Borisa in Marka) Pena Madridista Eslovenia dobrodošel, saj smo lahko v času, ko je pri nas vrh zime, občudovali tamkajšnje peščene plaže in se naužili vitamina D.

 

Nizanje zmag Reala tako v domačem prvenstvu kot Ligi prvakov me je prepričevalo v dejstvo, da si je v tej sezoni vredno galaktike ogledati tudi na prenovljenem (in skoraj v celoti dokončanem) Santiago Bernabeu. Idealna priložnost za to je bila povratna tekma osmine finala Lige prvakov proti nemškemu Leipzigu. Poleg tega je razpored naznanil, da se bodo par dni pred tekmo Lige prvakov beli v španskem prvenstvu na stadionu Mestalla udarili z vedno neugodno Valencio, kar je predstavljalo eno izmed mojih “must see” gostovanj zadnjih par let. Želja je bila tokrat prevelika, da bi obisk mesta netopirjev prelagal na naslednje sezone. Tako je v začetku marca najprej sledil odhod v Valencijo in nato še ogled domače tekme Lige prvakov v Madridu.

V Valenciji nas je poleg lepega vremena pričakalo tudi praznovanje Las Fellas-a, po katerem je Valencia znana po vsem svetu. Gre za 3-tedensko praznovanje prihoda pomladi, kjer ne manjka pokanja petard in zabav do poznih jutranjih ur. Po parih dneh ogleda mesta in znamenitosti smo na svoj račun prišli nogometni navdušenci, saj je bil sobotni večerni obračun na Mestalli rezerviran za ogled 27. kroga španske La Lige. Po lanskem sporu navijačev Valencie in Realovega Viniciusa se je letos tudi zaradi tega pričakovalo peklensko vzdušje. Napetost je naraščala že pred stadionom, ko so domači navijači največ vzklikov namenjali prav proti Realovi številki 7. Obračun je na domačem igrišču bolje odprla Valencia, ki je po napakah Realove ožje obrambe po 30. minutah vodila že z 2-0. Gostje so po asistenci Rodryga in zadetku Viniciusa uspeli še do polčasa izid znižati na 2-1. V drugem delu smo predvsem po vstopu Luke Modrića gledali boljšo igro Reala, ki je v 76. minuti izid poravnal na 2-2. Po podaji rezervista Brahima Diaza je bil ponovno natančen Vinicius Junior. Real je po izenačujočem zadetku iz minute v minute bolj napadal, ko pa je stranski sodnik pokazal kar 7 minut dodatka, se je prava drama šele začela. V enem izmed protinapadov je Valencia prišla do najstrožje kazni, ki pa jo je VAR upravičeno razveljavil. Real si je želel iz gostovanja v Valenciji vrniti z zmago in tremi točkami, jurišal proti vratom domačega vratarja Mamardashvilija in ga prav v zadnji akciji uspel premagati. Vendar je kmalu po zadetku sledil šok med gostujočimi navijači, saj je glavni sodnik Jesus Gil Manzano odpiskal konec srečanja, tik preden je Jude Bellingham visoko podajo s strani z glavo pretvoril v zadetek. Še nikoli videna situacija je še cel teden odmevala v španskih medijih, ponujeno pa nista uspela izkoristiti Barcelona in Girona, saj nobeden iz vodilne trojice v tem krogu ni uspel vpisati novih treh točk.

 

 

Evforija iz Valencije se še ni dodobra polegla, ko je sledila pot v Madrid in ogled povratne tekme osmine finala Lige prvakov na kultnem Santiago Bernabeuu. Real je iz Leipziga branil gol prednosti, ko je samostojno akcijo z lepim golom kronal Brahim Diaz. Na prvi tekmi je v vratih blestel Andriy Lunin, ki je v obup spravljal Leipzigove napadalce, še posebej Benjamina Šeška, ki je tudi v Madridu veljal za eno izmed glavnih gostujočih orožij. Noči v Ligi prvakov na Santiago Bernabeuu so vedno nekaj posebnega in tudi tokrat so navijači pripravili izjemno kuliso, tako pred stadionom, kot na njem. Ne zgodi se pogosto, da je tekma v Ligi prvakov prav na dan 6.marca, ko Real uradno praznuje ustanovitev kluba. Temu je bila namenjena tudi čudovita koreografija pred začetkom srečanja.

  

Začetek tekme je bil pričakovano, glede na velik vložek, iz obeh strani zelo previden. V prvem polčasu je imel Real malenkostno terensko premoč, medtem ko je nekaj več strelov imel Leipzig, a brez izrazitih priložnosti na eni ali drugi strani. Na začetku drugega dela je Carlo Ancelotti namesto Camavinge v igro poslal bolj napadalno usmerjenega Rodryga, kar je pomenilo tudi večjo nevarnost za gostujoča vrata iz protinapadov. Prav protinapad Reala v 65. minuti je pomenil prvo spremembo izida na srečanju. Po odlični podaji Judea Bellinghama je vrhunsko formo ponovno potrdil Vinicius Junior. Rajanje na stadionu pa ni trajalo dolgo, saj je po hudem gostujočem pritisku izid uspel izenačiti Orban. Real je imel ponovno le še gol naskoka, napetost pa je postala še precej večja, kot pred obema zadetkoma. Sledili so rumeni kartoni, menjave na obeh straneh in pa napadi Leipziga za podaljške. Gostujoči strateg Marco Rose je ob koncu srečanja šel na vse ali nič, v igro poslal tudi Kevina Kampla, pa vendar Leipzigu do konca srečanja več kot okvira domačih vrat ni uspelo zatresti. Real je do konca sezone, ne glede na vse poškodbe ključnih igralcev, uspešno tempiral formo ter več kot zasluženo osvojil špansko LaLigo in se preko Manchester Cityja in Bayerna iz Munchna prebil v novo finale najelitnejšega klubskega tekmovanja.

Da sem lahko tudi sam del teh Realovih uspehov pa bi se rad zahvalil društvu Klub navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia ter njihovim najvišjim organom, ki nam s svojim trudom omogočajo oglede teh nepozabnih tekem.

Reportažo z nogometnih tekem španske La Lige, Las Palmas 1 – 2 Real Madrid (27. 01. 2024) in Valencia 2 – 2 Real Madrid (02. 03. 2024) ter Lige Prvakov, Real Madrid 1 – 1 RB Leipzig (06. 03. 2024) je napisal Matic Sitar.