Real Madrid je bil po koncu lanske sušne sezone primoran napraviti nekaj konkretnih kadrovskih sprememb, da bi z bolj gledljivo igro v sezoni 21/22 napadel lovorike tako v Španiji kot Evropi. Realu se je, po izteku pogodbe pri Bayernu, pridružil David Alaba, iz Stade Rennais-a pa je za 31 miljonov evrov prispel Eduardo Camavinga. Največja okrepitev letošnje sezone pa je vsekakor »don« Carlo Ancelotti, ki se je po šestih letih vrnil v špansko prestolnico in na trenerskem položaju zamenjal Zinedina Zidana.
Navijači smo si z novo sezono želeli atraktivnega in napadalnega nogometa, takšnega po katerem je beli balet poznan po vsem svetu in prav to so bile glavne obljube novega trenerja. S poletnim odhodom dolgoletnega kapetana Sergia Ramosa pa je bilo potrebno veliko pozornosti nameniti tudi nalogam v obrambi. Zadnjo tekmo pripravljalnega obdobja smo si lahko ogledali tudi v sosednjem Celovcu, kjer sta se Real in Milan razšla brez zadetkov. V igri je bilo na obeh straneh možno opaziti veliko pomanjkljivosti, zato sam osebno nove sezone nisem pričakal v največjem optimizmu.
Vse pa se je spremenilo, ko je se je začelo zares. Real je začel nizati dobre predstave v domačem prvenstvu in kasneje tudi v ligi prvakov, kjer je iz skupine napredoval kot prvi. V začetku novega leta smo se že lahko veselili prve lovorike, ko so galaktiki na turnirju v Savdski Arabiji zasluženo osvojili španski superpokal. V španskem prvenstvu je navkljub nekaterim spodrsljajem kazalo dobro tudi v drugem delu sezone in tako je španski naslov štiri kroge pred koncem ponovno romal v beli del Madrida.
Situacija pa se je veliko bolj komplicirala v najelitnejšem klubskem tekmovanju – Ligi prvakov. Real je v ponovljenem žrebu že v osmini finala naletel na nesramno bogato zvezdniško zasedbo PSG-ja. Po bledi predstavi v Parizu je velemojster Karim Benzema v zadnjih dvajsetih minutah povratne tekme v Madridu uspel zabiti hat-trick in tako Realu zagotovil vstopnico za četrtfinale. Četrtfinalni žreb ponovno ni bil naklonjen, saj je galaktikom namenil aktualne prvake – londonski Chelsea. V Londonu je s tremi zadetki ponovno zablestel kdo drug kot Benzema, toda Chelsea je v Madridu pokazal zobe in Real se je v podaljšku skozi šivankino uho uvrstil v polfinale, kjer jih je čakal prvi favorit tekmovanja, Manchester City.
Real se je drugič zapored uvrstil v polfinale lige prvakov, čeprav pred sezono ni veljal za ožjega favorita tekmovanja. Le redki nogometni strokovnjaki so v dvoboju s City-jem Realu pripisovali več ali enako možnosti za uvrstitev v finale. Osebno sem bil dokaj optimističen in glede na predstave iz celotne sezone sem ocenil, da bi si bilo Real tudi v tej sezoni vredno ogledati v živo. Ne glede na razplet dvoboja v polfinalu si ekipa s svojo borbenostjo, srčnostjo in nepopustljivostjo zasluži maksimalno spoštovanje. Tako nisem niti najmanj odlašal in preko društva Peña Madridista Eslovenia kar se da hitro zaprosil za vstopnico povratne tekme polfinala lige prvakov v Madridu ter rezerviral prenočišče v enem izmed hotelov v bližini centra mesta.
Vsi nogometni fanatiki smo neizmerno čakali prvi del obračuna v Manchestru in nogometaši obeh moštev nas niso pustili na cedilu. Videli smo kar sedem zadetkov, minimalne zmage s 4:3 pa so se veselili domačini. City je imel več od igre in tudi trikrat vodil za dva zadetka, toda Real se je na krilih najboljšega posameznika letošnje izvedbe lige prvakov vedno uspel približati na le gol zaostanka. Osebno nad minimalnim porazom nisem bil razočaran, saj na Etihadu nihče ne pričakuje lahke tekme, glede na prikazano in potek pa menim, da je Real iz te tekme iztržil rezultatski maksimum. Prednost je bila pred povratnim srečanjem vse prej kot neulovljiva, čeprav so se Realu možnosti za napredovanje v finale po prvi tekmi še malenkost zmanjšale.
Vedno bolj se bližal 3. maj in s tem moj odhod v Madrid. Kljub temu, da pred odhodom še nisem imel garantirane vstopnice za ogled spektakla na Bernabeu-u sem sklenil, da po treh letih ponovno obiščem špansko prestolnico. Po večdnevnem trudu Mareta ter Mičota nam je na dan tekme preko Real Madrida vendarle uspelo priti do vstopnice, za kar sem obema neizmerno hvaležen.
V Madridu se je v času epidemije marsikaj spremenilo, ne pa tudi strast do nogometa. Če je bilo dan pred tekmo po mestu videti še vse precej mirno pa se je le to spremenilo na dan velikega obračuna. Že opoldne je bilo v mestnem središču videti tudi precej gostujočih navijačev iz Manchestra, ki so optimistično čakali na večerni obračun. Sam sem iz centra mesta proti stadionu odpravil okrog 18. ure. Kljub temu, da poti s podzemno železnico do Santiago Bernabeu-a nisem poznal več na pamet, pa pot ni bila preveč zahtevna, saj se je na že na vlaku gnetlo veliko navijačev v belih dresih z navijaškimi rekviziti, katerim sem le sledil. Že tam se je pelo in navijalo. Ko smo prispeli pred stadion pa so bile glavne ceste okoli stadiona že zaprte, saj je mrgolelo navijačev, ki so se želeli dokopati do čimbolj ugodne pozicije, da pozdravijo prihod avtobusa z domačimi igralci. Podobne scene sem doživel že pred štirimi leti, vendar je bilo letos še precej bolj divje. Prihod avtobusa Reala naj bi na ulici pričakalo kar 150.000 »fanov«. Avtobus se je pred množico pripeljal okrog 19.30, navijači pa smo noreli ob pirotehničnih vložkih in huronskem navijanju.
Po treh sušnih letih sem končni vstopil na kultni Santiago Bernabeu, ki je sicer v veliki prenovi. Odličen občutek, ko ponovno zagledaš prečudovito travnato zelenico, ki se blešči v soju žarometov. Tribune so se iz minute v minute bolj polnile, napetost je naraščala in po uradnem protokolu je sledil začetni žvižg glavnega sodnika srečanja, Daniela Orsata. Ker je bil izid prvega obračuna tesen, na kocki pa uvrstitev v finale lige prvakov, je bil začetek iz obeh strani dokaj previden. Na igrišču je bilo prisotnega precej petelinjenja, v prvem polčasu pa so bili konkretnejši nogometaši iz Manchestra, vendar sta predvsem po zaslugi domačega vratarja Courtoisa do odmora mreži mirovali.
V drugem polčasu je že po nekaj sekundah zelo nevarno zapretil Real, vendar je bil v zaključku akcije Vinicious Jr. nenatančen. Sprememba rezultata pa je prišla v 73. minuti, ko je razredčeno obrambo Reala kaznoval Riyad Mahrez. Real je za podaljške potreboval kar dva zadetka v zadnjih dvajsetih minutah in bolj kot se je tekma bližala koncu, bolj se je zdelo, da se Realu tokrat ne bo izšlo. City je še naprej napadal in po dveh nevarnih poskusih rezervista Grealisha sta Real v igri držali obramba domačega vratarja, ki je posredoval s konico nogometnega čevlja in izjemno izbijanje Ferlanda Mendyja z golove črte, ko je bil Courtois že premagam. Domači strateg je v drugem polčasu v igro poslal enaidvajsetletnega Rodryga in še dve leti mlajšega Eduarda Camavingo. Prav slednji je precej poživil igro na sredini igrišča, kar je dalo domačim krila za zaključni juriš. Obramba City-ja se je zdela zelo prepričljiva, vse do 90. minute, ko je po podaji Benzemaja rezervist Rodrygo izenačil rezultat na 1-1. Že tako bučno navijanje je postalo še bolj divje, saj je 70-tisoč glava množica začela verjeti v preobrat. Četrti sodnik je pokazal šest minut dodatka in vedelo se je, da je to dovolj časa za še kakšen poskus proti vratom gostov. Evforija po prvem zadetku se še ni dobro polegla, ko pa je sledil šok – v pozitivnem smislu. Real je po golu znova takoj pritisnil proti vratom gostov in po kirurški podaji Danija Carvajala je bil znova uspešen brazilski čudežni deček Rodrygo. Kakšno slavje na Santiago Bernabeu! Real je v izdihljajih tekme uspel nadoknaditi izostanek iz prvega obračuna, vendar je bilo pred podaljški še kako napeto tako na eni, kot na drugi strani. Hattrick je Rodrygu preprečil gostujoči vratar Ederson, medtem ko je na drugi strani iz dokaj ugodnega položaja za las zgrešil Foden.
Sledili so podaljški dvakrat po petnajst minut, na stadionu pa se je rajalo, kot da so galaktiki že v velikem finalu. Manchester City je bil v podaljških v krču, kar pa je Real Madrid znal izkoristiti že v tretji minuti nadaljevanja. Po podaji Rodryga v kazenski prostor je bil nepravilno zaustavljen Karim Benzema in sledila je najstrožja kazen, ki jo je Francoz izvedel kar sam. Stadion je bil na trnih, čeprav smo verjeli, da bo padel zadetek. Prekaljeni »Benz« je ostal maksimalno skoncentriran in poslal Edersona v napačno smer in tako Realu priigral prednost enega zadetka, ki jo beli do konca tekme niso izpustili iz rok. Sledilo je nepopisno veselje, sam pa kar nisem mogel dojemati, kakšen magičen večer so nam ponovno pripravili zvezdniki v belem.
Vrhunce obračuna si lahko ogledate na uradnem kanalu Real Madrida (Youtube).
Rajanje se je nadaljevalo na ulicah ob stadionu, kjer smo si med seboj stiskali v roke praktično vsi mimoidoči. Takšen večer je res težko ponovljiv. Na koncu sem po tekmi uspel od bližine pozdraviti še nekatere junake, ki so se skozi množico v osebnih avtomobilih peljali proti domu (Marcelo, Modrić, Cuortois, Militao,…).
Real Madrid se je tako petič v zadnjih devetih sezonah uvrstil v finale najelitnejšega klubskega tekmovanja, kjer se je v Parizu ponovno srečal z angleškim Liverpoolom. Nogometni svet in pa tudi stavnice so malenkost več možnosti za naslov pripisovale Angležem, toda Španci so ponovno imeli drugačne načrte. Člani društva Peña Madridista Eslovenia smo si obračun in pa veliko zmagoslavje Reala z 1:0 ogledali na organiziranem navijaškem pikniku. Galaktiki so še petič v zadnjih devetih sezonah postali »Kralji Evrope« in so s štirinajstimi osvojenimi lovorikami nesporni vladarji tekmovanja. Lovorika je pika na i že tako uspešne sezone. Carlo Ancelotti je s svojim strokovnim štabom, kjer ne smemo pozabiti na izjemnega kondicijskega trenerja Antoniusa Pintusa, ponovno uspel igralcem vcepiti zmagovalno mentaliteto in nepopustljivost tako, da že komaj čakam naslednje tekmovalno leto.
Ob koncu bi se še enkrat rad zahvalil društvu Peña Madridista Eslovenia za ves trud skozi polnih deset let delovanja. Želim si, da bo društvo tako uspešno tudi v naslednjih desetletjih in da bomo člani lahko še naprej del takšnih nepozabnih večerov.
Reportažo s tekme Lige Prvakov, Real Madrid 3 – 1 Manchester City (06.05. 2022) je napisal Matic Sitar.
