“ASI, ASI, ASI GANA EL MADRID!”

»ASI, ASI, ASI GANA EL MADRID!« (Tako zmaguje Madrid!)

Obiskovanje tekem Real Madrida je v zadnjih letih postal moj (naš) način življenja. Obožujem večdnevna potovanja v Španijo in ostale evropske države, ko s prijatelji uživamo v kulinaričnih dobrotah in ogledih lokalnih znamenitosti. Ko je nogometna tekma zgolj razlog za potovanje, v teoriji pa so v ospredju druge stvari, nogomet je zgolj češnja na torti. A včasih je potrebno iti na kakšno tekmo tudi na hitro. Takrat ni pomembno, koliko časa bomo potovali, kaj bomo jedli in videli. Pomembno je samo, da smo na tekmi. Obkljukamo nov stadion. Spišemo nove spomine. Tokrat sva z Gašperjem preživela nekaj več kot 24 ur v Angliji. In videla epsko uvrstitev v polfinale Lige prvakov. Dobrodošli na tekmo Manchester City – Real Madrid.

Marsikdo bi rekel, da smo nori, ko sredi noči potujemo na letališče in se naslednje jutro že vračamo nazaj v Slovenijo. A včasih je 24 ur povsem dovolj. Klasična vožnja v Benetke v zgodnjih jutranjih urah, prestop v Amsterdamu in ob 10 uri sva z Gašperjem že v Angliji. Brez funtov, najinega standardnega sopotnika Aljaža in pravega polnilca. Še dobro, da sva se spomnila, da za vstop v Anglijo potrebuješ potni list, saj samo z osebno izkaznico tekme ne bi videla.

Prevzameva karte za večerno tekmo, ko sledi prvi šok. Verjetno pri teh stvareh nikoli ne bom sprejel »modernih vstopnic«, ko namesto klasične vstopnice na trdem papirju dobiš A4 papir. Na njem je sprintanih tisoč različnih stvari in zgleda bolj kot kakšen dopis ali vabilo na vaško veselico kot pa nogometna vstopnica. Vstopnice so (zame) sinonim za nogometne tekme in sam sem izredno sentimentalen do teh stvari. Še vedno hranim vstopnico z moje prve tekme Real Madrida, prve tekme na Santiago Bernabeu in finala lige prvakov v Lizboni. Gre za košček papirja, ki pričara spomine. Očitno se bomo sedaj morali navaditi na kar konkreten kos papirja, kmalu pa verjetno na qr kodo na pametnem telefonu.

Odpraviva se v lokal, kjer smo imeli zbor vsi navijači Real Madrida. Vzdušje je odlično, a se odločiva, da obiščeva še nogometni muzej, ki je nekaj minut hoje stran od omenjenega lokala. Muzej je kljub napisanim superlativom bolj srednja žalost, saj bi za »najboljši nogometni muzej na otoku« pričakoval veliko veliko več. Počasi sva se odpravila proti najini nastanitvi, odložila stvari, se oborožila z navijaškimi rekviziti in se odpravila proti stadionu. Bolj kot sva se približevala stadionu, manj je bilo možnosti, da bova spila kakšno pivo pred tekmo. V Angliji (ali zgolj na Ligi prvakov?) imajo pravilo, da se v okolici ne prodaja in ne uživa alkohola, verjetno zaradi njihovih težav s huligani. So pa omenjeni huligani stali v vrsti pred lokali s »fish and chips«. Predvidevam, da imajo najboljšega tam, kjer je vrsta najdaljša. Za Slovenca je bil tudi v lokalu z najkrajšo vrsto povsem sprejemljiv. Pivo pa sva na koncu našla v trgovini, nekaj sva jih celo skrila v grmovje za po tekmi. Kot da bi slutila, da bova proslavljala.

Počasi se je bližal odhod na stadion. Z Gašperjem na stadion vedno rada prideva nekoliko prej. Tokrat z nama ni bilo Aljaža, da bi naju spraševal, zakaj je potrebno biti na stadionu tako zgodaj, zato sva lahko naredila kar nekaj fotografij. V zraku se je čutilo, da gre za posebno tekmo. Tudi slišalo se je, saj s(m)o bili navijači iz Madrida glasni, kot verjetno še nikoli do sedaj na gostujoči tekmi. Vzdušje se je stopnjevalo skozi celotno tekmo, prva erupcija je bila ob golu Rodryga, druga, še večja pa ob zadeti enajstmetrovki Rudigerja. Real Madrid je v polfinalu Lige prvakov! Začnemo vzklikati: »Asi, asi, asi gana el Madrid!« Kar bi v prostem prevodu pomenilo – tako zmaguje Madrid. In ko me bodo naslednjič spet vprašali če je vredno iti za 24 ur na tekmo Real Madrida. Vredno je. Na koncu lahko celo doživiš, da se z nizkocenovnim prevoznikom v Benetke skupaj s tabo vrača glavni sodnik tekme Daniele Orsato. Na poti nazaj že razmišljava ali bi šla na polfinale v Munchen ali je boljše počakati na finale v Londonu. Zgolj na hitro. Potem pa naslednjo sezono spet na večdnevno potovanje. Pamplona?

Reportažo s povratne tekme četrtfinala Lige prvakov, Manchester City 1 – 1 Real Madrid (17.04.2024); po 11-metrovkah (3 – 4 za Real Madrid), je napisal Luka Jesih.