X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Obiskovanje tekem Real Madrida je način življenja

IMGUR

»A spet greš na tekmo v Španijo«? Včasih bi se nasmehnil in odvrnil ja spet – res smo bili skoraj domačini v tej prelepi državi, a tokrat je bilo malo drugače. V zadnjih letih se je življenje malenkost spremenilo, prišle so nove odgovornosti, malo nam je ponagajala korona, kakšna nepričakovana odpoved letalske karte ali ponedeljkova tekma in dnevi ter meseci so minevali. Čeprav so se prioritete nekoliko spremenile, je želja še vedno ostala. Obiskovanje tekem Real Madrida je del nas, našega življenja in verjamem, da se to ne bo nikoli spremenilo. A nogometna tekma (vsaj zame) že dolgo ni več zgolj samo nogometna tekma. Obisk Španije je spoznavanje države skozi njeno kulinariko, vmes na hitro obiščemo kakšno zanimivost, poizkusimo lokalni hmeljev napitek in na koncu za piko na i pogledamo še nogometno tekmo. Ko dobro premislimo, je to pravzaprav vse kar potrebujemo. Nogomet, dobra hrana in pijača ter prijatelji. Še toliko boljše je, če se vse to dogaja v Baskiji.

Baskija je avtonomna pokrajina na severu Španije, ki je v svetu znana po svoji želji po neodvisnosti ter posebni kulturi in jeziku, sam pa sem vedno občudoval njeno kulinariko in zeleno pokrajino. Dolgo časa je bila na naši listi. A tako kot na ostale dobre stvari v življenju je bilo potrebno počakati tudi na Baskijo. Najprej smo tako doživeli opekline meduze na Mallorci, jedli morske ježke v Cadizu, obirali pomaranče in se basali s pršutom v Sevilli, proslavljali zmage v Madridu, opazovali klife v Galiciji in se razburjali zaradi odpovedi leta v San Sebastian. A tokrat resnično gremo. Bilbao. Januarja. Če le ne bo spet korone. Kupimo letalske karte, nekoliko cenejše so iz Dunaja do Santanderja, ampak bomo že prišli do Bilbaa. Vmes pa še malo uživali v majhnih ribiških vasicah. Gre kdo z nami? Javita se Aljaž in Žiga, za smeh in vožnjo je tako poskrbljeno, iz Anglije pa bo priletel še Uroš. Ekipa je zbrana, čas je, da gremo.

Nočna vožnja iz Dunaja je minila v znamenju pogovora in kakšnega špricarja, ravno toliko, da se ogrejemo in pripravimo telo na naslednje dni. Vmes smo pobrali še Lidijo, članico KNRMS, ki bo prav tako na stadionu San Mames gledala tekmo Athletic Bilbao – Real Madrid. Ja, razlog odhoda je nogometna tekma španskega prvenstva v Bilbau. Lahko bomo odkljukali nov stadion, novo mesto in se še bolj približali številki 100. Gašper, maš to! Zgodnji jutranji let in kmalu smo spet doma. Španija. Ker smo prileteli v Santander, ki spada pod Kantabrijo to še lahko rečemo, v Baskiji bomo morali biti bolj previdni. A pustimo politiko ob strani – čas je za pivo. V naš zagovor lahko povem, da je bila ura že 11 in da smo toliko odgovorni, da voznik ni pil. Z Urošem se dobimo v simpatični vasici Bakio, sedimo na terasi in uživamo ob morju. Road trip po Baskiji se lahko začne!

Baskija je meka za gurmane. Nekdo mi je enkrat rekel, da hladno morje poskrbi za več in boljšo morsko ponudbo hrane. Ne vem če je to res, a če sklepam po naših obiskih severnega dela Španije to vsekakor drži. Moje načrtovanje potovanja kmalu (tako kot vedno) delno pade v vodo, ko samo na kratko pogledamo otok San de Gaztelugatxe, kjer so snemali tudi Igre prestolov in nas pot vodi naprej v lokalno restavracijo. Tam smo edini turisti, a nas to nikakor ne moti, ravno nasprotno, v resnici iščemo ravno takšne stvari. Ponudba je odlična, lokalne predjedi, za glavno jed pa steak, morska žaba in divji brancin. Ko dobimo na mizo jedi, nas pride posneti celo lokalna televizijska postaja. Smo naročili preveč? Hrana je bila odlična, v kombinaciji z lokalnim belim vinom Txakoli pa je bilo doživetje popoldne. Pozno popoldne prispemo v vasico Lekeitio kjer imamo rezervirano prvo noč, zvečer spoznamo domačo gostilno in nazdravimo na prvi dan Baskije s pivom ali dvema.

IMGUR IMGUR

Drugi dan se začne s poležavanjem in z lokalnim mačkom, ki smo si ga pridelali v gostilni, a prva kavica in kasnejše pivo poskrbita, da nam nezaželjena žival neha slediti. Vreme je malo slabše, zato se rajši ustavimo v kakšnem lokalu več. V enem od njih se odločimo, da bomo tokrat naredili še korak naprej v naših gurmanskih doživetjih in rezerviramo mizo v nekoliko bolj sofisticirani restavraciji, ki se nahaja v resnično idiličnem okolju. Parkirišče je bilo ob 14, ko se restavracijo odpre skoraj prazno, le Ferrari s starejšim španskim parom in dva najeta avtomobila s šestimi Slovenci, med katerimi jih je bilo nekaj celo v trenirkah. A nič zato, ostrige pašejo tako v trenirki kot v kavbojkah. Nekateri so občudovali peko in okus steakov, meni je bil najbolj všeč romb – ploščata riba, značilna za sever Španije, spet drugi so imeli svoje favorite, le Aljaž je občudoval in pojedel vse. Dobesedno. Še nekaj zbadanja na račun moje priljubljene španske sladice – mlečnega riža in kosilo se je lahko zaključilo. Račun je bil pojedini primeren, a strinjali smo se, da smo kulinarični nivo dvignili za kar nekaj stopnic. Še ogled zelo znane cerkvice na klifu v mestu Zumaia in že smo v mestu Zarautz, kjer smo prespali drugo noč in v baru ponovili prejšnji večer.

IMGUR IMGUR

IMGUR IMGUR

Zadnji dan je bil namenjen tekmi, nekateri so čutili posledice včerajšnje pojedine, zato smo se iz Zarautza odpravili direktno v Bilbao, poiskali nastanitev, v hotelu pred stadionom dvignili vstopnice za tekmo in se počasi pripravili na tekmo. Baski so nori na nogomet, že v lokalnih vasicah pa tudi v glavnem mestu visijo zastave Athletica, pa naj si gre za stanovanjski objekt, gostilno, prodajalno ali bar. Po kozarcu ali dveh piva v lokalnem baru je bil čas za odhod na tekmo. Stadion je prenovljen, izjemno nas je presenetil dostop do naše tribune, ki je bil hiter in enostaven, le pivo smo pogrešali. A to je sedaj že stalnica na tekmah španske lige. Ko so se pred pričetkom tekme ugasnile luči in se je začel show, sem se spomnil, zakaj tako rad hodim na gostujoče tekme. Da občutim vzdušje tudi v drugih krajih, saj se naježim vsakič, ko zaslišim himno lokalnega kluba in poslušam navijanje ljudi na stadionu. Tekma ni bila preveč lepa na pogled, a Real Madrid je dokazal, zakaj je najboljša ekipa na svetu. Rutinirano je zmagal z 2-0 in potovanje je bilo popolno. Po tekmi smo spili z Lidijo še zmagovalno pivo, obujalo spomine na pretekle tekme ter se odpravili spat, naslednje jutro pa do letališča v Santander in domov v Slovenijo.

IMGUR IMGUR

IMGUR IMGUR

V 15-ih letih obiskovanja tekem Real Madrida se je resnično nabralo izjemno veliko anekdot, lepih spominov in novih prijateljstev. Verjetno je res, da na rezultate Real Madrida gledam drugače kot v preteklosti, ko mi je slab rezultat lahko pokvaril potovanje ter dan ali dva vplival na razpoloženje (nekateri bi rekli, da sem odrastel), a vseeno lahko zatrdim, da si življenja brez tekem Real Madrida ne znam predstavljati. Za to sta najbolj zaslužna Gašper in Aljaž, s katerima so tekme Real Madrida dobile popolnoma nove dimenzije. Veliko smo videli in verjamem, da bomo videli še veliko več. In pojedli. in popili. Le pravo mero ravnotežja v življenju moramo najti. Do takrat pa bomo verjetno deležni še kakšnih pogledov in vprašanj v smislu, a spet greste v Španijo? Ja, spet.

Reportažo s tekme španske La Lige, Athletic Bilbao 0 – 2 Real Madrid (22.01.2023), je napisal Luka Jesih.

IMGUR IMGUR

IMGUR IMGUR