Dobra hrana uteha za dres brez novega podpisa

Za potovanje na jug Španije sva se odločila iz več razlogov; lepih mest, plaž, dobre hrane in pričakovanja, da bo Real Madrid v Cadizu postal državni prvak. Ko sva kupila letalsko karto, je Real še trepetal za la ligo, toda po briljantnem zaključku sezone je Reala postal prvak že nekaj tekem pred gostovanjem v Cadizu.

Kljub temu ni bilo nič manj zanimivo. Štadion je zelo lep, še lepše je samo mesto, domači navijači pa so pripravili odlično vzdušje, saj so se borili za obstanek, kar jim je v zadnjem krogu tudi uspelo. Kar nekaj je bilo tudi Realovih navijačev, ki so svoje idole pričakali pred bližnjim hotelom. Resda so nekateri Realovi zvezdniki ostali v Madridu, toda vseeno je množica želela videti Rodryga, Casemira, Valverdeja, Asensia, Hazarda … pa tudi Roberta Carlosa, Ancelottija in Chenda. Prav vse omenjene so na koncu tudi resnično videli, toda Realovi nogometaši in trenerji so šli v hotel, brez da bi podpisovali drese. Najina uteha je bila zato dobra hrana v bližnji argentinski restavraciji in zatem še morska pojedina na tržnici.

Tekma se je končala brez zmagovalca. Realov gol je zabil Mariano, a je pred tem vse opravil Rodrygo s preigravanjem od sredine igrišče. Precej slabo je igral Militao, a je brazilski branilec k sreči spet našel formo za finale CL v Parizu. Vsekakor moramo za partijo v Cadizu še posebno pohvaliti rezervnega vratarja Andreja Lunina, med drugim je ubranil tudi najstrožjo kazen.

Med popotovanjem je bil najbolj zanimiv obisk Gibraltarja, majhne države pod britansko oblastjo. Gibraltarska ožina povezuje Atlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko. Prav zato ima Gibraltar tako pomembno strateško vlogo, čeprav meri vsega 6,7 kvadratnega kilometra.

Ko prideš na skrajni rob Gibraltarja, dobiš občutek, da se lahko do Afrike kar stegneš, tako blizu sta Maroko in še manjša španska enklava Ceuta. A kljub bližini ni nujno, da bo razgled z ene strani na drugo lep. Zaradi nizke oblačnosti ali meglic se včasih vidijo samo obrisi druge celine.

Domačini pravijo, da oni niso ne Španci ne Britanci, temveč Gibraltarci, pri čemer imajo številni od njih precej mešane prednike; španske, britanske, judovske, malteške, italijanske, maroške, portugalske … Vendar ko ji vprašaš, ali jim je bližja Španija ali Velika Britanija, jasno zatrdijo, da imajo precej tesnejši odnos z Otokom.

Poleg bogate zgodovine (lahko si ogledate številne muzeje ter topove in vojaške rove) so glavna znamenitost berberske opice oz. gibraltarski magoti. Njihova posebnost je, da so edine prostoživeče opice v Evropi, živijo pa tudi v Maroku in Alžiriji. Zgodovinarji pravijo, da so se tu naselile še pred britanskim prevzemom območja, a zdaj obstaja legenda, da bodo Bri­tanci odšli od tod, ko bodo Gibraltar zapustile opice. Da bi se kaj takega zgodilo, je malo verjetno, saj zanje precej dobro skrbijo. Winston Churchill je med drugo svetovno vojno celo ukazal, da njihovo število ne sme pasti pod petindvajset.

Obisk lahko povežete z nekaterimi najlepšimi španskimi mesti in plažami v bližini, lahko pa se s trajektom odpravite tudi v Afriko. Vožnja do Ceute, španske enklave v Maroku, traja približno uro, do Tangira v Maroku malce dlje, toda pozor – še nedavno so vstop v Maroko dovolili samo turistom, ki so imeli potrdilo o trikratnem cepljenju proti koronavirusu.

Sedaj pa že čakamo žreb za prihodnjo sezono španskega prvenstva, da si označimo mesta in stadione, kjer bomo gledali nove Realove zmage.

Reportažo s tekme španske La Lige, Cadiz 1-1 Real Madrid (15.05.2022), je napisal Aljaž, foto Gašper.