Neizpolnjena želja postala resničnost: Real Madrid na Anfieldu

Anglija! Liverpool! Anfield! Liverpool proti Real Madridu!
Neizpolnjena želja je končno postala resničnost! A pojdimo po vrsti.

Zavrnitev prošnje
Po letih razmišljanja, da bi si ogledal tekmo v Angliji, v Liverpoolu na legendarnem Anfieldu, sem se v sezoni 2022/23 odločil, da se odpravim na tekmo osmine finala Lige prvakov. Takrat smo pot načrtovali trije člani Kluba navijačev Real Madrid Slovenija. Vse smo imeli že dogovorjeno – kupili smo letalske vozovnice in tudi rezervirali hostla. Oddali smo prošnjo za tri vstopnice preko Kluba navijačev RMS – Peña Madridista Eslovenia.

Odgovor iz Madrida je prišel že v nekaj dneh, hitreje kot kdajkoli prej. A namesto pričakovanega potrdila nas je čakalo neprijetno presenečenje – prošnjo so zavrnili. Spraševali smo se, kako je mogoče, da nismo uspeli dobiti le treh vstopnic. Kljub razočaranju smo se odločili, da poskusimo znova, zato je predsednik društva Kluba navijačev Real Madrid Slovenija v Madrid poslali še eno prošnjo z obrazložitvijo in prošnjo za razumevanje. Žal je bil tudi tokrat odgovor negativen. Prednost so imeli socioti (člani kluba in njihovi družinski člani).

Zaradi zavrnitve smo se znašli pred dilemo – ali vseeno odpotovati v Liverpool zgolj na izlet ali odpovedati načrte. Razočaranje je bilo ogromno. Na koncu smo sprejeli odločitev, da v Liverpool ne potujemo, čeprav smo zaradi tega izgubili kakšen evro. Tisto tekmo je Real Madrid dobil z 2:5, čeprav je že zaostajal z 2:0. Lahko si samo predstavljate, kako razočarani smo bili ob spremljanju takšnega spektakla – zgolj preko TV ekranov.

Žreb Lige prvakov
V letošnji sezoni (2024/25) se je sistem tekmovanja spremenil. Na žrebu je Real Madrid med drugimi dobil Liverpool, z gostovanjem na slovitem Anfieldu. Nekaj dni po žrebu sem znova razmišljal: To moram enkrat doživeti v živo! A z novim sistemom tekmovanja je vedno manj priložnosti. Spraševal sem se, ali bi še enkrat poskusil srečo z vstopnicami za tekmo.

V slovensko Realovo navijaško skupino sem napisal:
“Jaz grem v Liverpool, še enkrat poskusim srečo.”

Upanje je obstajalo, vendar je bil ves čas prisoten strah, da bi se zgodba izpred dveh sezon lahko ponovila, tista, ki nas je tako močno razžalostila ob neuspelem poskusu, da bi si v živo ogledali tekmo med Real Madridom in Liverpoolom na legendarni zelenici Anfielda.

Klemen je bil takoj za, saj mu je bila prioriteta, da si ogleda gostovanje Reala na stadionu Leganésa. Tako je prišel na idejo, da bi si pred tem ogledali še eno gostovanje v okolici Madrida, pri istoimenskem klubu Leganés, nato pa iz Madrida poleteli v Liverpool. Takoj smo začeli z načrtovanjem in rezervirali vse potrebno za izlet. Največja prioriteta je bila kako priti do vstopnice, do tako želenega kosa papirja za ogled tekme na Anfieldu.

V drugo uspelo, v tretje niti ni bilo treba
Pravijo, da v tretje gre rado. Na srečo pri nas ta rek ni držal – uspelo nam je že v drugo! 😂 Naš predsednik Marko (že tukaj se mu zahvaljujemo za vse, kar počne za društvo) me obvesti: “Mičo, karte za Liverpool so, dobili ste štiri.” Nasmeh na obrazu in misel v sebi: “Hehe, itak jih več ne potrebujemo”, saj smo izlet načrtovali štirje člani našega društva – jaz, Klemen, Srečko in Pero.

Ko pogledam za nazaj, vidim, da smo se pred slabima dvema letoma pravilno odločili, potem ko nismo potovali “samo na izlet“. Če bi takrat potovali v Liverpool, si sam po vsej verjetnosti ne bi več želel še enkrat poskusiti sreče. Na koncu se je odločitev izplačala.

Krožna pot
Na enotedenski izlet smo se podali kot planinci. Sicer radi hodimo v planine in gore, pri čemer je Klemen tisti, ki prehodi največ – več kot mi ostali trije skupaj!😀 Se sprašujete “zakaj kot planinci”? Ker smo se odločili za krožno pot. Iz Slovenije smo se z avtomobilom odpravili proti Benetkam, od tam pa z letalom poleteli v Madrid. V Madridu smo ostali tri dni, vmes pa smo se z vlakom odpravili na tekmo v Leganés in se nato vrnili nazaj v Madrid. Nato smo z letalom potovali v Liverpool, kjer smo prav tako ostali tri dni. Z vlakom smo nato obiskali še Manchester, na krajšem dvodnevnem postanku. Na koncu smo se z letalom vrnili v Benetke in od tam nazaj v Slovenijo.

Tako smo predvsem zadovoljili Srečka, ki pravi, da mora biti planinska pot vedno krožna, nikoli po isti poti gor in dol. 😀
Povzetek: round trip (SLO – Benetke – Madrid – Liverpool – Manchester – Benetke – SLO).

Madrid: 100 Montaditos – ni več ajmarja, spomini pa ostanejo
V Madrid smo prispeli v petek, v poznih večernih urah, saj smo imeli večerni let. Hitro smo skočili na metro in se odpeljali do hostla na Gran Víi. Po check-inu v hostlu smo se takoj podali v mesto, da bi si privoščili “empar”, “ajmar” oziroma “ajmer” piva, kakor želite, da poimenujem vedro s pivom in ledom. V Madridu sem bil že sedmič, z ekipo pa vedno zavijemo na pivo k najbolj znani verigi z ajmarji – 100 Montaditos.

Šok! Ni več ajmarjev. Ok, brez panike, ajmarja ni, pivo pa imajo še vedno!😀 Naročimo pivo, uživamo v udobju, opazujemo prostore in ugotovimo, da smo prišli na pravo mesto, saj je bilo vse preurejeno. Na telefonu si ogledujemo slike izpred dveh let. Šank je isti, kuhinja na isti lokaciji, WC-ji, prehodi, slike na steni. Le prostor je bil pobarvan drugače, tla ter stoli in mize so imeli drugačen videz. Na slikah, ki jih gledamo pa je tudi super ekipa izpred dveh let (2022) – 10 članov Kluba navijačev Real Madrid Slovenija, ki so bili v Madridu ob 10. obletnici društva. Tista druženja ne bom nikoli pozabil, kakor tudi ne prvega iz leta 2012 – saj veste kako pravijo: “Prvega ne pozabiš nikoli”.

Klemen se odloči, da gre vprašat natakarja, kaj se je spremenilo v dveh letih. Na daleč opazim, po govorici telesa, da smo na pravem mestu. Natakar dobi velik nasmeh na obraz, saj se je spomnil naše skupine desetih ljudi izpred dveh let. Itak, koga drugega kot nas! Slovenci smo povsod dobre volje, takrat smo bili še posebej, saj smo spili vsaj 10 ajmarjev ob 10. obletnici našega društva. Vmes nam je eden od Kitajcev prodajal klobuke, očala, itd. Itak smo jih vsi kupili, Klemen pa jih je še nekaj odnesel domov za spomin. Le kako bi nas natakar lahko pozabil, ko pa smo bili našemljeni, nasmejani in dobre volje, kot da bi bili pri nas na Ptuju za pusta! 😂

Spomin na leto 2022, ko so še imeli “ajmarje” 😀

Tour de Bernabéu in tradicionalne španske jedi

Sobota je bila praktično prost dan, zato smo se odpravili proti stadionu Santiago Bernabéu, da si ogledamo prenovljeni dom belega baleta. Zunanji videz me sicer ni navdušil – ni ravno po mojem okusu. Res je, da deluje modernejše, vendar se mi zdi, da je imel tisti »stari«, bolj zgodovinski videz, večji čar in je bolj ustrezal klubu z veličino, kot jo ima Real Madrid. Notranje izboljšave pa so vsekakor navdušujoče – stadion je dobil pozitivno, sodobno osvežitev, ki jo bodo obiskovalci zagotovo cenili.

Podali smo se na Tour de Bernabéu. Seveda smo si še enkrat z veseljem ogledali vse osvojene trofeje kraljevega kluba. Ogledali smo si tudi prenovljen muzej, ki je verjetno eden najsodobnejših nogometnih muzejev na svetu – če ne kar najnaprednejši. Ker je tak ogled prava izkušnja, smo si vzeli čas – od dopoldneva in vse do kosila. Ko smo se naužili zgodovine Real Madrida, je napočil čas za kosilo. Vrnili smo se proti centru, kjer sta Klemen in Pero poznala eno restavracijo s perfektno paello – tradicionalno špansko specialiteto, ki je pri meni stalnica vsakega obiska Madrida. Španci so pač Španci – z angleščino nimajo ravno najboljšega odnosa, zato se znajdejo po svoje. Jaz pa s svojo španščino tudi nisem perfekcionist. Natakar nam je ceno razložil kar s pomočjo kalkulatorja: “Paella za tri osebe – 60 €.” Paella je bila odlična, zraven pa smo uživali ob kozarcu rdečega vina. Sladice tokrat nismo naročili, saj smo se sprehodili skozi mesto, ki se je že počasi spreminjalo v božično podobo pred decembrskim prazničnim mesecem. Za kratko sladko popoldansko razvajanje smo zavili še v kavarno na churrose – če bi jim lahko tako rekli. Bili so trdi kot kamen! Zato vam lahko priporočimo, da churrose jeste zgolj dopoldan, ko so še sveže pečeni – popoldan jih namreč samo pogrevajo. Zvečer pa smo si morali okus churrosov nekoliko popraviti s slavnim sendvičem s kalamari, ki v Madridu nikoli ne razočara.

Leganés, pica in končno ajmar piva
V nedeljo je napočil dan, ko je bila na sporedu prva tekma našega nogometnega potepanja. Tekma se je igrala v Leganésu, zato smo se proti mestu odpravili že v času kosila – morali smo namreč prevzeti vstopnice, ki so nas čakale v enem izmed hotelov.

Pot iz Madrida do Leganésa pa se je izkazala za malo bolj raztreščeno, kot smo pričakovali. Znotraj Madrida si sicer kralj z metrojem, a če želiš do Leganésa, moraš ven iz cone notranjega prometa. Mi seveda tega nismo vajeni, zato smo ob prestopu med linijami zamudili postajo in šli eno postajo predaleč. Tako smo nehote že porabili karto, ki je bila mišljena za pot nazaj. Kljub vsemu smo v Leganés prispeli pravočasno. Od železniške postaje nas je čakalo še dobrih 30 minut hoje – v nasprotno smer od stadiona – do hotela, kjer so nas čakale vstopnice. Vmes smo že preverili teren za kosilo – našli smo lokal z italijanskim pridihom, imenovan Café Milano. Ob naročilu nas natakarica preseneti z informacijo, da ob naročilu družinske pice dobiš ajmar piva gratis – v našem primeru ob naročilu dveh družinskih pic kar dva ajmarja! To je bila odlična osnova za dobro vzdušje. Pice so bile odlične, pivo pa ravno prav hladno. Vse je bilo super – dokler Klemen ni prebral, da pivo vsebuje kar 6,5 % alkohola. V tistem trenutku je čudežno postal že malo “vesel” 😂

Okrepčani smo se odpravili proti stadionu Leganés. Pred stadionom je vladalo pozitivno vzdušje – domači navijači so bili zelo korektni, nekaj nas je bilo tudi Realovih. In potem je končno napočila tekma. Rezultat? 0:3 za Real. Že v prvem polčasu je Mbappé zadel po nesebični podaji Vinija. V drugem polčasu je Valverde zabil iz prostega strela, proti koncu pa je za piko na i, z glavo, zadel še Bellingham. In to prav pred našim sektorjem! Vsi so pritekli proti nam in skupaj smo praznovali – čista evforija.

Moram reči, da so mi takšni manjši stadioni zelo všeč. Gostovanja pri manjših ekipah imajo poseben čar – igrišče je blizu, igralce vidiš praktično iz prve vrste, in vse skupaj je precej bolj domače. Zagotovo bom še obiskal kakšno takšno gostovanje Reala.

Iz Madrida v Liverpool na Albert Dock
 
Napočil je čas, da se odpravimo na spektakel v Anglijo, v Liverpool. Z metrojem se hitro zapeljemo na letališče v Madridu. Tam nas čaka nekoliko drugačen postopek pregleda prtljage kot smo ga vajeni pri letih znotraj EU, zlasti med Italijo in Španijo. Kljub temu vse poteka gladko in brez zapletov. V manj kot treh urah že pristajamo na slovitem letališču Johna Lennona v Liverpoolu. Odpravimo se v hostel, katerega smo imeli na znamenitem delu Liverpoola, na Albert Docku, skozi katerega teče reka Mersey, nekdaj znano staro pristaniško območje, danes turistično.

English breakfast – začetek dneva po angleško
Ob prihodu in check-inu v hostlu smo prejeli prijazno povabilo na tradicionalni angleški zajtrk. Ker je spoznavanje lokalne kulinarike prav tako pomemben del potovanj, smo se vabilu z veseljem odzvali. Zajtrk je bil sicer proti doplačilu, a hitro smo ugotovili, da smo vendarle v Angliji – tam pogosto za zajtrk plačaš več, kot pri nas za solidno kosilo. A ker v Angliji nisi vsak dan, smo se strinjali, da je vsaka zamujena priložnost lahko tudi mogoče zadnja priložnost. Naslednje jutro smo tako uživali v obilici dobrot, ki so jih pripravili. Po pravici povedano – meni osebno je bilo vsega skupaj skoraj preveč. Različne klobasice, jajca, fižol, toast, pa še marsikaj drugega… Kar pri nas že skoraj spada v kategorijo malice, se tu streže za zajtrk. Za piko na i pa seveda ni manjkal niti čaj (nekateri so ga pili tudi z mlekom) – obvezen del angleškega jutra, brez katerega bi bila izkušnja nepopolna.

Doživetje Liverpoola – Albert Dock, muzej Beatlov in Anfield

Liverpool je mesto, ki kliče po raziskovanju. Je mesto z bogato zgodovino – glasbeno, nogometno in pristaniško. Že ob prvem pogledu me je popolnoma prevzelo. Ima tisti poseben “britanski čar” – kombinacijo tradicije, kulturne identitete in sodobnega utripa.

Albert Dock
Naš hostel je bil idealno izhodišče, na Albert Docku, eno najbolj znanih območij v Liverpoolu. Tam se prepletajo zgodovina, umetnost in prijetna sproščenost ob vodi. Stare skladiščne zgradbe iz opeke, danes prenovljene v galerije, lokale, prodajalne in muzeje, kateri ustvarjajo edinstveno vzdušje. Sprehod po pomolu, veter z reke Mersey in obisk mestnega jedra, kjer se lahko fotografiraš z legendarnimi kipi Beatlov, so doživetja, ki jih v Liverpoolu preprosto ne smeš izpustiti.

The Beatles Story – muzej Johna Lennona in legendarne četverice
Ker si Liverpoola preprosto ne moremo predstavljati brez Beatlov, smo se seveda odpravili v znameniti muzej The Beatles Story, ki se prav tako nahaja na območju Albert Docka. Že ob vstopu te preplavi glasba in duh šestdesetih let. Razstava je zasnovana izjemno doživeto – od prvih nastopov v Hamburgu do svetovne slave. Vsak prostor te popelje v drug časovni trenutek, kjer so Beatli pustili svoj pečat.

Najbolj me je navdušila soba, kjer je rekonstruiran studio Abbey Road, skupaj z originalnimi instrumenti in posnetki, ter rekonstrukcija odra kluba Cavern, kjer so Beatli začeli svojo kariero. Ob poslušanju njihovih največjih uspešnic si hitro predstavljaš, kako je moralo biti, ko so v tistem majhnem, temačnem klubu prvič igrali pred občinstvom. Žal mi je edino, da nismo obiskali originalnega Cavern kluba, ki še danes izgleda skoraj enako kot v tistih časih. To je kraj, kjer so Beatli naredili svoje prve korake na glasbeni poti – resnično zgodovinski prostor, ki ga priporočam obiskati v kolikor se nahajate v Liverpoolu. Čeprav je neverjetno pomisliti, da so skupaj ustvarjali le približno desetletje, je njihov vpliv na glasbo in kulturo ostal neizbrisen. Beatlesi so in bodo vedno del zgodovine – ne le Liverpoola, ampak celega sveta.

Muzej Anfield in ogled stadiona
Kot se spodobi za tako veliko nogometno ekipo, smo se odpravili na ogled, proti severnemu delu mesta, kjer stoji eden najbolj znanih stadionov na svetu – Anfield. Tik ob stadionu se nahaja znani The Kop Bar, kjer se navijači zbirajo že ure pred tekmo in z glasnimi pesmimi ustvarjajo tisto pravo anfieldsko vzdušje.

Ko smo obiskali Anfield Museum, sem občutil mešane občutke. Poln je zgodovine in eksponatov, ki lepo prikazujejo bogato tradicijo Liverpoola – pokali, fotografije legend in zgodbe navijačev. Kljub temu me muzej ni prepričal tako zelo. Če ga primerjam z ogledom Tour de Bernabéu v Madridu, hitro postane jasno, zakaj sem že prej omenil, da gre pri Realovem muzeju za enega najsodobnejših nogometnih muzejev na svetu. Čeprav sem navijač Reala, sem moral priznati, da sem ob pogledu na vse to čutil spoštovanje. Stadion ima posebno energijo – ni največji, ni najbolj moderen, a ima dušo. Ko sem zagledal znameniti napis “This is Anfield”, sem si rekel: »V sredo bom tukaj, ko bo to mesto dihalo skupaj z nogometom.« In res je bilo tako.
 

Liverpool – Real Madrid
Končno je prišel dan, ki smo ga vsi nestrpno čakali – dan tekme Lige prvakov! Liverpool je gostil Real Madrid. Tekma kroga, dvoboj velikanov in za nas navijače Reala, uresničena želja – videti spopad teh dveh klubov na sloviti Anfield areni. Iz hostla smo se z avtobusom odpravili proti stadionu ravno pravi čas, saj je bila gneča proti stadionu neverjetna. Vsi so se odpravljali le proti enemu cilju – Anfieldu.

Prihod pred stadion, vse v rdečem. Vse je bilo v barvah Liverpoola – navijači od najmlajših do najstarejših. Sprva smo sramežljivo šli mimo vseh teh Angležev, nato pa le naredili nekaj skupinskih fotografij pred stadionom, ki smo jih seveda poslali tudi našemu predsedniku. Vzdušje se je, pred vhodom stadiona, stopnjevalo s koncertnim odrom. Odpravimo se v notranjost stadiona, proti sektorju za gostujoče navijače. Že ob vhodu naletimo na prvo oviro – vnos nahrbtnikov ni dovoljen, zato sem pospremil Perota do okenca, kjer je bilo urejeno mesto za shranjevanje. Seveda je bilo potrebno poravnati kavcijo za hranjenje, v vrednosti 5 funtov (to naj bo le opomba za vse, ki se boste kdaj odpravili na tekmo v Angliji). Vstop na gostujoči del tribune, kjer so navijači Reala. Tribuna je bila polna – ogromno Špancev, pa tudi ostalih navijačev iz drugih držav. Naredimo nekaj fotografij za spomin, nato pa s pogledom ozrem del tribun, kjer se zbirajo Liverpoolovi navijači. Stadion se počasi, a vztrajno napolni do zadnjega kotička. Na nasprotni strani se dviga znamenita tribuna Kop, srce Anfielda. Ko na stadion začnejo prihajati igralci obeh moštev, vsi na tribunah dvignejo šale visoko v zrak, iz ust Liverpoolovih navijačev pa se zasliši himna You’ll never walk alone. Moram priznati – atmosfera, vzdušje in petje so bili nekaj resnično posebnega in v meni bo ostal občutek, ki ga ne bom kar tako pozabil.

Tekma je potekala bolj po željah navijačev Liverpoola, saj so njihovi igralci prevladovali, bili bolj napadalni in nevarni na zelenici ter si priigrali več priložnosti za zadetek. Največjo priložnost v prvem polčasu je z golove črte izbil Raúl Asensio, ki je v tej sezoni dobil več priložnosti zaradi poškodb glavnih obrambnih igralcev – v nadaljevanju sezone se je izkazal kot zelo kakovosten igralec. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, zato pa je v nadaljevanju, v začetku 2. polčasa, zadel Liverpool za vodsto 1:0. Zadetek Mac Allisterja je spravil naviječe Liverpoola v delirij in tako smo tudi mi, na gostujoči tribuni, lahko občutili to strast in navdušenje, o katerem je vedno toliko govora. V nadaljevanju se je Realu ponudila priložnost, da bi izenačil izid, potem ko je bil nad Vázquezom strojen prekršek za 11-metrovko. Žogo si je na belo točko nastavil Mbappé, a je žal – na našo veliko žalost – ni izkoristil, saj mu je strel ubranil domači vratar Kelleher. Navijači Liverpoola so eksplodirali od navdušenja. V Mbappéjevo obrambo lahko rečem le, da je bilo pred izvajanjem 11-metrovke na stadionu slišati hrumenje iz grl Liverpoolovih navijačev. Sam bi se verjetno “podelal”, če bi moral sam stati na zelenici in streljati tole 11-metrovko. Res je bilo noro spremljati in slišati vso to energijo s tribun. Nato so si nekaj minut zatem Liverpoolovi igralci priigrali strel iz 11-metrovke, katero pa je na nasprotni strani prav tako zapravil Salah. V nadaljevanju je po predložku z desne strani z glavo zadel Gakpo in postavil končni izid 2:0 za Liverpool. Real si do konca tekme ni več ustvaril resnejše priložnosti za zadetek.

Razočaranje po tekmi ob porazu je bilo sicer prisotno, še posebeje zato, ker smo imeli priložnost, da bi lahko izenačili rezultat in bi se tekma lahko obrnila v drugo smer. Kljub temu pa je bila v meni prisotna tista pozitivna energija, kljub porazu, saj sem bil del tega spektakla, katerega sem si res vedno želel doživeti. Izkazalo se je, da je doživetje na Anfieldu res nekaj posebnega.

Manchester
Naslednji dan smo se z vlakom odpravili proti Manchesteru, saj smo imeli let proti domu prav od tam. Nastanjeni smo bili v centru, blizu železniške postaje, v hostlu Rahman. V hostel si šel čez trgovino😂. Naša soba je bila v kleti, opremljena z enim pogradom in zakonsko posteljo. Javil sem se, da si zakonsko posteljo delim z našim najstarejšim članom društva – Perotom, kar si lahko štejem v čast😂. Težko je opisati ta hostel, če ga ne vidiš in doživiš. Slika na spletu ne prikazuje vseh podrobnosti. A ker smo vedeli, da gre le za eno noč, smo se nasmejali in rekli, da je “udobje” primerno ceni – 18€ za prenočitev v centru mesta v Manchestru, v Angliji!

Old Trafford – “Theatre of Dreams” oziroma gledališče sanj
Če si v Manchestru, imaš možnost ogledati si kar dva velika stadiona, domova dveh nogometnih velikanov – Manchester Uniteda in Manchester Cityja. Meni osebno, če bi moral izbirati, je bližje Manchester United. Klub z bogato zgodovino in tradicijo. Ogled stadiona je bil že v začetnem načrtu, zato smo se odločili, da si ogledamo legendarni Old Trafford. Stadion je res impresiven, čeprav ga, kot navijač Reala, gledaš z nekoliko drugačnimi očmi. A kljub temu, kot pravi nogometni navdušenec težko ostaneš ravnodušen ob pogledu na tak simbol svetovnega nogometa. Ob ogledu stadiona in muzeja sem bil precej bolj navdušen kot ob obisku Liverpoolovega. Morda so Liverpoolovi navijači glasnejši, njihova strast bolj opazna, a duh Old Trafforda je nekaj posebnega – mešanica zgodovine in veličine To je kraj, kjer res razumeš, zakaj mu pravijo Theatre of Dreams.

Ogled Manchestra, Hard Rock Cafe in navijači Bodø/Glimt
V Manchestru smo preživeli le eno noč, zato smo si mesto ogledali bolj površno. Bil je praznično okrašen, podobno kot Liverpool – ulice so bile polne lučk, stojnic in prijetnega decembrskega vzdušja, pa čeprav smo bili šele v mesecu novembru. V središču mesta je bil božični sejem, poln različnih dobrot, kar sva s Srečkotom izkoristila za popoldansko malico. Dogajanja je bilo sicer nekoliko manj kot v Liverpoolu, a mesto je vseeno ponujalo prijetno vzdušje, glasbo na ulicah in vonj po kuhanem vinu ter pečenih klobasah.

V Manchestru smo prav tako obiskali znano verigo Hard Rock Cafe, ki je znana po vsem svetu. Ker te verige ni v vsakem mestu, smo želeli izkoristiti priložnost in doživeti vzdušje tega legendarnega lokala – stene so polne spominkov in kitar, jaz pa sem ob tem tudi izpolnil obljubo, da bom svoji partnerki kupil majico v njihovi trgovini. Imeli smo srečo, da smo prišli v času happy hours, kjer si dobil dve pivi za ceno ene, kar smo seveda izkoristili in ob tem uživali v ambientu ter sproščenem vzdušju.

Ob ogledu mesta smo prav tako srečali navijače norveške nogometne ekipe Bodø/Glimt, saj je bila tisti dan na sporedu tekma Lige Evropa med Manchester Unitedom in Bodø/Glimt. Navijači so na enem izmed mestnih trgov ustvarili izjemno navijaško vzdušje in se od tam peš odpravili proti Old Traffordu, pri tem pa navijali vse do stadiona. Verjetno jih je bilo več tisoč, zato jih je veliko tudi obstalo pred stadionom, saj vsi niso imeli vstopnic.

Zaključek
Težko je v besedah in slikah zajeti vse, kar smo doživeli, videli in počeli med tem izjemnim potovanjem. Vsak dan je prinašal nova doživetja – od čarobnega Madrida s svojo zgodovino, energijo in nogometno strastjo, preko napetosti in vzdušja na manjšem stadionu, do pristne strasti navijačev na Anfieldu in posebne mistike Old Trafforda. Zato sem za pripravo te reportaže potreboval kar nekaj časa. Želel sem, da vsaka zgodba, vsak trenutek in vsak občutek pride do izraza. Poln je bil smeha, novih odkritij, kulinaričnih užitkov in nepozabnih trenutkov z družbo prijateljev iz Kluba navijačev Real Madrid Slovenija.

Brez dvoma gre za enega najboljših tripov, ki sem jih doživel.

Trudil sem se, da bi reportažo pripravil pravočasno, še pred letošnjim dvobojem Lige prvakov med Liverpoolom in Real Madridom na Anfieldu, da bi lahko še enkrat obudili tisti čar, ki ga ponuja navijaški spektakel, čeprav tokrat le preko zapisov in spominov. Vsaka potovanja so posebna, a tole je bilo res nekaj, kar bo za vedno ostalo v meni – spomin, ki ga ni mogoče preprosto opisati, temveč ga je potrebno doživeti. In že komaj čakam naslednji izlet, naslednjo tekmo, naslednjo priložnost, da znova začutim to energijo, strast in nepozabno vzdušje, ki ga prinašajo takšni nogometni spektakli.

Iskrena hvala društvu Klubu navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia za vstopnice in podporo, hkrati pa se zahvaljujem Klemnu, Srečku in Perotu za skupno nepozabno izkušnjo, smeh in nova doživetja, ki so jih prispevali k temu potovanju.

Naslednja postaja? Kdo ve – morda nov Bernabéu, ali pa kakšen nov legendarni stadion, ki čaka, da ga odkrijemo.

Reportažo z gostujočih tekem La Lige (Leganés 0 – 3 Real Madrid, 24. 11. 2024) in Lige prvakov (Liverpool 2 – 0 Real Madrid, 27. 11. 2024) je pripravil Mičo.