Debelo desetletje Real Madrid sodi v sam vrh najožjih favoritov za osvojitev Lige prvakov in tudi v sezoni 2024/25 ni bilo nič drugače. Še posebej po sanjski prejšnji sezoni, ko so beli že šestič osvojili naslov v Ligi prvakov v zadnjih desetih letih. Toda v prenovljenem formatu najelitnejšega klubskega tekmovanja jim vsaj od začetka ni šlo vse po načrtih. Še kako sta se poznala upokojitev Tonija Kroosa in pa nesrečna poškodba Danija Carvajala tik na začetku sezone. V doigravanju za osmino finala je beli balet naletel na stare znance iz sinjemodrega dela Manchestra in jih tokrat zanesljivo izločil. Bolj napeto pa je bilo v osmini, ko so šele po strelih z bele točke ugnali mestne rivale Atletico. Žreb jim je nato v četrtfinalu namenil londonski Arsenal, ki se pod taktirko španskega stratega Artete zadnja leta ponovno lahko kosa z najboljšimi klubi stare celine. Prva tekma je bila odigrana v Londonu in tudi največji optimisti Arsenala si verjetno niso predstavljali, da lahko njihovi varovanci v drugem polčasu Realu nasujejo tri gole in se z odlično popotnico odpravijo na gostovanje v Madrid. Toda zgodovina prejšnjih sezon nas uči, da je 90 minut na stadionu Santiago Bernabeu zelo dolgih in tako pred povratnim srečanjem Reala dokončno ni upal odpisati prav nihče.
V Madrid sem se odpravil že dan pred težko pričakovanim obračunom in si v Wizzink centru ogledal evroligaški obračun med Realom in Parisom, katerega so dobili slednji. Časa za analize ni bilo veliko, saj se je naslednji dan v centru Madrida začelo dogajati že v dopoldanskih urah, ko so se na Plazi Major začeli zbirati gostujoči navijači v rdeče-belih majicah. Sončen dan sem izkoristil za raziskovanje severovzhodnega dela mesta, se dobro okrepčal, vzel navijaške rikvizite in se v poznih popoldanskih urah odpravil na kraj zločina – proti stadionu Santiago Bernabeu. Tokrat so bili zaradi pomembnosti tekme na južnih ulicah stadiona prisotni tudi največji huligani navijaške skupine Ultras Sur, zato je policija za varnost skrbela na vsakem koraku. Toliko petard in predvsem raznoraznih svetlobnih bakel pred nogometnim obračunom še nisem videl. Eksplozija navdušenja pa je sledila ob prihodu domačega avtobusa, ki se je v zadimljenem ozračju prebijal skozi množico ljudi. Velik del navijačev je prišel le pozdravit avtobus, saj niso uspeli priti do dragocenega koščka papirja za ogled tekme na stadionu.
Začetna enajsterica Carla Ancelottija se mi, kot mnogokrat v tej sezoni, ni dopadla. Na desnem boku je tekmo začel veteran Lucas Vasquez, medtem ko sta glavna kreativca ekipe, Dani Ceballos in Luka Modrić, začela na klopi. Kot se je na koncu izkazalo je bila to za legendarno »desetko« Reala tudi zadnja tekma v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju v belem dresu. Real je silovito napadel od začetnega sodnikovega žvižga in prvi zadel, toda po podaji Viniciusa je bil Mbappe debelo v prepovedanem položaju. Arsenal pa se na Bernabeu ni prišel le branit. Iskal je svoje priložnosti in si v 10. minuti po posredovanju VAR-a zagotovili strel iz 11 metrov. Že tako velika prednost iz prve tekme bi lahko praktično postala neulovljiva, a je strel Saki fenomenalni Cuortois ubranil. Sledil je izbruh veselja na Bernabeuu in vsi smo čutili, da je to lahko prelomni trenutek, ki odloča o potniku v polfinale. Za Arsenal bi dobrih 10 minut kasneje lahko sledil hladen šok, saj je glavnik sodnik tokrat pokazal najstrožjo kazen za Real. Po nekaj minutnem ogledu VAR posnetkov pa je bil prekršek nad Mbappejem razveljavljen. Prekinitev je obe moštvi uspavala, saj do odmora tako na eni kot na drugi strani ni bilo večjih priložnosti.
V drugem delu je Real pričakovano stopil na plin, a prvi so zadeli gostje, ko je bil v 65. minuti uspešen Bukayo Saka. Zdelo se je, da je dvobojo odločen, ko je nekaj upanja za bele le minuto kasneje vlil Vinicius Junior. Ta je izkoristil napako najožje obrambe Arsenala in žogo poslal v nebranjeno mrežo. Stadion se je pričakovano dvignil, a časa za vrnitev je bilo vse manj. Real je uspel prihajati do zrelih priložnosti, vendar zaradi nenatančnosti v zaključku akcij do infarktne končnice in preobrata ni prišlo. Arsenal je v sodnikovem dodatku v enem izmed protinapadov po zadetku Martinellija celo prišel do zmage na gostovanju v Madridu in se s skupnim izidom 5:1 zasluženo uvrstil v polfinale najelitnejšega klubskega tekmovanja.
Real je v sezoni 24/25 tako ostal brez glavnih lovorik, po sezoni se je poslovil legendarni kapetan Luka Modrić, zamenjal pa se je tudi trenerski štab na čelu s Carlom Ancelottijem. To je bila sezona, ki je dala vedeti, da se v nogometu ne gre zanašati ne staro slavo in »Remontade« iz preteklih sezon, temveč je potrebno slediti sodobnim smernicam in osveževati kader z novimi igralci. Prav slednje je Real tudi storil, ko je v začetku prestopnega roka pripeljal kar nekaj novincev in le nadejamo si lahko na bolj trofejne sezone v prihodnosti. Da sem lahko del Realove zgodbe tako ob zmagah kot porazih pa bi se še enkrat zahvalil društvu Pena Madridista Eslovenia.
Reportažo s četrfinalne tekme Lige prvakov, Real Madrid 1 – 2 Arsenal (16.04.2025), je napisal Matic.
