Tokrat je bil namen takoj po žrebu obiskati Almaty, v Kazahstanu, tekmo LP (najdaljše gostovanje), kjer je gostoval naš kraljevi klub. S svojim dolgoletnim prijateljem Matejem, že od davnega leta 1993, ko sva se družila na fakulteti za šport v Ljubljani in uspešno opravila izpit UEFA PRO licenc, sva bila dogovorjen v sekundi, da morava to videti.
Sledila je borba za vstopnici, katere sva preko prošnje dobila od našega kluba RMS, predsednika Marka – za kar se mu še enkrat lepo zahvaljujeva.
Sledila je standardna logistika – avion let, hotel itd. Pot naju je vodila iz Dunaja preko Istanbula v Almaty, kamor sva prispela v jutranjih urah okoli 4h zjutraj (3 ure zamika).
Na letališču ob izhodu so naju pričakali različni taxisti, ki so nama ponujali prevoz do hotela. Ampak, ker pred vsakim potovanjem podrobno preučila mesto, znamenitosti, prevoze, naju to ni zmedlo, ker sva imela že naloženo aplikacijo (njihov uber) in sva se z minimalnimi cenami vse tri dneve vozila po Almatyju in si ogledovala tiste stvari, za katere sva že načrtovala pred potovanjem. Ogled centra mesta, tržnice, izletniške točke “kok tobe”, znanega smučarskega centra Le Mont Almaty na skoraj 3000m, botaničnega vrta.
Na dan tekme sva dvignila vstopnici v hotelu Interconti, kjer sva srečala veliko navijačev iz Kitajske, Indije – Almaty je mesto, ki je oddaljeno 230 km od Kitajske meje. Nato sva šla proti stadionu, ki je bil oddaljen 400m.
Pred tekmo občutiva vzdušje in ostalo dogajanje, zato vam moram povedat, da je vladala prava evforija, kjer je bilo že več kot 10. 000 navijačev in ko sva razvila slovensko zastavo je bila to prava “štala” in vsi so hoteli imeti sliko z nama. Matej je imel še intervju za Almaty TV.
V njihovem klubskem shopu je primanjkovalo dvojnih šalov, dresov, vrsta pa je bila okoli 100m. Seveda sem se potrudil in si vzel zgodovinski navijaški rekvizit.
Ko sva se seznanila s situacijo pred stadionom, greva na rahel počitek v hotel. Tri ure pred tekmo prideva pred stadion, kjer je vladala evforija na kvadrat – nekdo je okrasil svoj avto (z mašnjico) in ga poklanjal Mbappeju.
Začelo se je prerivanje do stadiona, kateri je imel samo 3 vhode, kar se je videlo, da so organizacijsko zelo bogi (saj so še vedno v komunističnem režimu). Po pol urnem prerivanju prideva na naš sektor v družbo z navijači Reala iz bližnjih držav – Kitajske, Kyrgyzstana, Indije (drugi svet, druga pisava).
Stadion je bil zavarovan za tremi obroči pred stadionom in ob samem igrišču z dvema.
Po moji oceni je bilo v okolici in na stadionu 3 do 4 tisoč policajev, ceste v okolici pa so bile zaprte – splošna mobilizacija!!! Ja, praznik za ljudi z mesečno plačo od 150 do 350 eur.
Sama tekma je minila po pričakovanjih, saj tekmec ni bil dorasel naši kvaliteti.
Ena izkušnja več z mojih gostovanj Real Madrida, ki se mi bo za vedno vtisnila v spomin.
Z Matejem sva se imela topppp!
Pozdrav vsem Madridistam kluba navijačev Real Madrid Slovenija
Reportažo s tekme skupinskega dela Lige prvakov, Kairat Almaty 0 – 5 Real Madrid (30.09.2025), je napisal Boris.
