Tekma UCL med Manchester Cityjem in Real Madridom je bila odigrana na stadionu Etihad 17. marca 2026.
Na pot sem krenila že v nedeljo pozno zvečer, saj sem v ponedeljkovem jutru imela letalo z letališča Marco Polo za Manchester.
Ker je bil to moj prvi obisk Manchestra sem si pred potjo pripravila seznam aktivnosti in znamenitosti, ki sem jih želela obiskati. Načrt sem zaradi značilnega angleškega vremena morala precej prilagoditi. Tako sem že v ponedeljek odšla na voden ogled stadiona Etihad -Stadium Tours. Le ta je bil vsekakor vreden ogleda in posvečenega časa, predvsem zaradi vodiča, ki je s svojim živahnim pripovedovanjem nenehno vzbujal pozornost obiskovalcev. Zanimalo ga je tudi od kod prihajamo in za kateri klub navijamo. Nad nekaterimi odgovori se je hudomušno nasmihal, ko pa sem sama povedala, da bom naslednji dan na tem stadionu navijala za Real, je bil zelo spoštljiv. Ob ogledu domače slačilnice je podal razlago, zakaj je le-ta okrogla, da tako namreč trener lažje komunicira z igralci. Ko smo prišli na zelenico je pokazal, kje je sektor za gostujoče navijače in prav upala sem, da bo moj sedež blizu igrišča, saj se Away end raztega skozi celotno višino stadiona.
Po končanem ogledu sem se napotila v Hotel Innside, kjer sem prevzela karto za tekmo. Prav navdušena sem bila, saj sem dobila sedež v 10.vrsti, dejansko pa je to pomenilo, da sem bila v 4.vrsti, saj je kar nekaj vrst zaradi varnosti bilo prekritih. Kot zanimivost lahko omenim, da je v tem hotelu restavracija znanega kuharja Gennara Sheffield »Gina« D’Acampo, italijanskega celebrity chefa, ki je pozornost širše javnosti pritegnil kot zmagovalec v showu : »I am a celebrity.. get me out of here.«
Ko sem imela karto v »žepu« sem se napotila v hotel, kjer sem imela rezervirani nočitvi. Hotel je le nekaj minut hoje oddaljen od stadiona Old Trafford, katerega ogled sem si pustila za en od naslednjih obiskov mesta in tekme našega Benija.
Na dan tekme sem imela v načrtu malo se približati hotelu Lowry, v katerem so bili nastanjeni naši igralci. Kot zanimivost naj omenim, da je to hotel v katerem je za časa delovanja v Unitedu 895 dni bival kdo drug kot Jose Mourinho, ki je po neslavnem odhodu iz kluba iz hotela odšel ne da bi poravnal račun v višini GBP 779K. To idejo sem na koncu opustila in se raje namenila k stadionu Old Trafford. Stadion je precej zanimiv od zunaj, s številnimi obeležji, ki pritegnejo obiskovalčevo pozornost. Od obeležja spomina na igralce (t.i. »Busby Babes«) in osebje, ki so v letalski nesreči v Munchnu 6.februarja 1958 izgubili življenje, po povratku s tekme, v kateri so v Beogradu premagali Crveno zvezdo v tekmovanju za Evropski pokal ter napredovali v polfinale tega tekmovanja. Do spomenika The United Trinity (Best, Law, Charlton), posvečenem klubskim legendam. Obisk sem zaključila z nakupom Lucky Match Day socks v United Store za strica, ki je navijač tega kluba. Z njim sem pred mnogimi leti prvič odšla na nogometno tekmo v domači Ljudski vrt.
Pot me je dalje vodila v center mesta, saj sem želela doživeti nekaj navijaškega vzdušja tudi pred tekmo. Kaj kmalu sem našla lokacijo,The Old Wellington pub, kjer je bila fan cona navijačev Real Madrida. Ob prijetnem druženju z navijači, prepevanju navijaških pesmi in slikanju ter izmenjavanju mnenj in pričakovanj glede bližajoče se tekme, čas zelo hitro mineva.
Ob prihodu na stadion sem poiskala svoj sedež in sprva bila zelo nejevoljna, saj je bil povsem umazan od ptičjih iztrebkov. Edino moj. Ko pa sem ga že na tričetrt očedila, sem se spomnila, ooh, to bo pa srečen »zic« in ga tudi poslikala. Tiha želja je bil preboj v naslednje kolo, nikakor pa zmaga na tej tekmi. V to, mislim, je verjel le malokdo. Toda….
Kdo sedaj joče?
MC je naredil vse, kar je lahko, da bi svoje zveste navijače pripravil na tako pomembno tekmo in navdihnil ekipo za nalogo, ki je bila pred njimi. Napovedano je bilo, da bodo vsi bari zaprti že 15 minut pred pričetkom tekme, da bi tako zagotovili poln stadion že od prvega sodnikovega žvižga dalje.
Veliki zasloni na stadionu so prikazovali montažo nekaterih pomembnih golov Cityja v preteklosti, še posebej tistega Sergia Aguera iz leta 2012, doseženega v zadnjem, 38. krogu prvenstva proti QPR-ju, ko je le-ta spreobrnil zaostanek 2:1 in si z dvema goloma v 2 minutah in 5 sekundah v sodnikovem podaljšku zagotovil prvi naslov prvaka po sezoni 1967-68. Na ta pokal so zelo ponosni in ga seveda še posebej omenijo ob ogledu stadiona. Zmagoviti gol je dosegel Sergio Aguero 100 sekund pred koncem tekme. Ta zmaga je pomenila začetek obdobja prevlade Cityja v angleškem nogometu, saj je klub v naslednjih 13 letih osvojil še sedem naslovov prvaka Premier lige.
Pred tekmo so pripravili tudi pravi svetlobni show, medtem ko je modra luna visoko vzšla na nočnem nebu.
Ko se je tekma pričela, so bili vsi prepričali, da bo City uspel, da bodo nadoknadili poraz s 3:0 na stadionu Bernabeu in da so prav oni tisti, ki bodo igrali proti Bayernu v četrtfinalu UCL.
No, bila je le lepa ideja, ki je trajala dobrih 20 minut.
City je preživel velik začetni pritisk in šok, ko je Fede Valverde, madridski junak, stekel za obrambo Cityja, a je, ko je imel pred seboj le Donnarummo, poslal žogo naravnost v roke domačega vratarja, ki je stal na robu svojega kazenskega prostora.
City je zdržal in v nadaljevanju močno napadal, vendar je Courtois bil vedno na svojem mestu. Ubranil je strele Cherkija in Rodrija, strel Reijndersa pa je uspešno blokiral Huijsen.
A sredi polčasa je upanje City-a uplahnilo. Naši fantje so se uspešno izvili iz Cityjeve offside pasti in žoga je prišla do Viniciusa. Njegov strel je Bernardo Silva na golovi črti instinktivno preusmeril, ko je iztegnil komolec in žogo odbil mimo vrat. Po pregledu posnetka je sodnik Turpin dosodil kazenski strel za Real in izključil Bernarda. Vinicius je z bele točke premagal Donnarummo.
Vinicius je do polčasa imel še dve izvrstni priložnosti da poviša rezultat, a se City ni predal in preko Hallanda celo izenačil rezultat.
Po odmoru, ko je Lunin v vratih zamenjal Courtoisa, je upanje domačih znova nekoliko naraslo, a visoka pričakovanja so se kaj hitro razblinila, potem, ko je Lunin spretno ubranil strel Hallanda in do konca tekme zbral še nekaj uspešnih obramb.
Domačini so nadaljevali s pritiskom in želeli doseči gol, ki bi jim prinesel vsaj zmago v tem večeru. Vendar jim je Vinicius z golom v zadnjih sekundah sodniškega dodatka prekrižal načrte. Dobil je svoje zadoščenje.
To je bilo to. Že tretjič v zadnjih petih letih je Real Madrid izločil City iz UCL.
Reportažo s tekme 1/8 finala Lige prvakov, Manchester City 1 – 2 Real Madrid (17.03.2026), je napisala Lidija.
