Rojstnodnevno darilo – tekma Espanyol:Real Madrid
Lansko leto sem praznoval 40. let in za darilo mi je moja boljša polovica kupila gostovanje v Barceloni in ogled tekme Espanyol-Real Madrid. Boljšega darila si nisem mogel želeti, a ga na koncu zaradi osebnih razlogov nisva mogla izpeljati, zato sva letos nestrpno čakala žreb La Lige. Ko sva videla, da je tekma v Barceloni že konec avgusta ni bilo dileme, letos greva, ne glede na vse.
Žreb je bil v juliju in ker je bila tekma v Barceloni na razporedu že v 2. krogu (ki je bil potem 1.), sva morala pohiteti s prošnjo za karte. Rezervirala sva letalske karte in prosila predsednika Mareta, če nama lahko pomaga tudi s podpisi pred tekmo. Na koncu se je vse poklopilo, za podpise sva odoboritev iz Madrida dobila dva dni prej. Letalo ni imelo zamude, a sva morala kar pohiteti, saj je pristalo uro in pol do pričetka podpisov. Med letom sem razmišljal, kdo bo na podpisih. Kot zbiratelj dresov sem imel s seboj pet različnih dresov, a po navadi je tako, da na prve podpise vedno pridejo novi člani, zato sem razmišljal med Bernardom, Konatejem in Cucurello, nekako pa sem imel najbolj občutek da bo podpisoval Espi. Taksistu sem naročil, naj gre najprej v Realov shop v centru Barcelone in naj pohiti, da ne zamudiva podpisov. Stopim notri in se odločim, lahko dobim dres Espija? Nekoliko nenavadno, ampak za domači dres niso imeli črk, zato sem na koncu malo razočaran vzel Cucurello, ki je bil že narejen.
Ob prihodu pred hotel, kjer so bili podpisi je bila velika gneča, zato sva se postavila malo stran, direktno ob stranski vhod, ki so ga na najino srečo odprli čez 5 min in sva tako vstopila kot druga. Kot po navadi je bilo v prostoru poskrbljeno za tradicionalno hrano in pijačo in nestrpno smo pričakovali, katera igralca bosta prišla podpisovat. Na koncu sta bila to Brahim in Espi in bil sem kar malo razočaran, ker bi lahko imel podpis na dresu, saj je bila moja domneva pravilna. A vseeno zadovoljen, da imam v zbirki dve novi kartici s podpisom.
Časa za objokovanje ni bilo veliko, saj sva morala še v drug hotel po karte, potem pa počasi proti stadionu. Sledile so obvezne fotografije, ravno takrat pa je do mene pristopil član Pene Cambril, ki mi je podaril šal v zameno za nalepke naše pene, sem mu pa obljubil, da mu pošljem tudi šal. Ob vstopu na stadion so mi ostale nalepke in alkoholni flomaster zasegli, verjetno z razlogom, da jih navijači ne lepijo po stadionu. Sedeže sva imela v zadnji vrsti a je bil pogled na igrišče vseeno odličen. Še par fotografij s slovensko zastavo in zastavo pene in tekma se je lahko začela. Prvih 20 min je Real igral izjemno dobro, navijači smo bili navdušeni, še posebej 20 navijačev na vrhu, ki so vseskozi glasno navijali. Velikokrat se je skandiralo novemu trenerju (Jose Mourinho, Jose Mourinho, Jose Mourinho), ostali deli stadiona pa so žvižgali Viniciusu ob vsakem dotiku. Prijetnega sprejema s strani naših navijačev je bil ob vstopu deležen tudi Cucurella. Skozi tekmo je Real malo popustil, a nas je na koncu rešil Espi. Kakšen debi mladeniča! Če bi le v realovem shopu imeli vse črke… Po tekmi je bila gneča na metroju, zato sva se kot izkušena navijača odločila za pivo v bližnjem lokalu in v pol ure sva imela prosto pot do hotela.
Naslednje jutro je bil čas za zajtrk in ogled mesta. Najprej seveda ikonična Sagrada Familia. Tokrat je bilo kljub napovedi vreme na najini strani, za razliko od prejšnjega potovanja v Barcelono na El Classico, ko smo imeli štiri dni dežja in se nam je mesto še dodatno zamerilo. Oglede znamenitosti sva večkrat prekinila s tapasi in cervezo ter obiskom Realovega shopa pri Sagradi in v La Rambli. Obvezen je bil tudi obisk parka Guell, ki je ena največjih atrakcij Barcelone. Sprva mišljen kot del nastandardne soseske, sedaj pa kot čudoviti park, ki je uvrščen tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Sledila je še vožnja do plaže in skok v morje, za novo kljukico, za najin okus je bilo vseeno na plaži malo preveč ljudi. Prijeten dan sva zaključila z večerjo v eni od številnih restavracij, naslednji dan pa sva imela let domov.
Na koncu velika hvala Sanji za odlično darilo in predsedniku Maretu Sotošku za ponoven trud. Nikakor ni samoumevno, da lahko dobimo karte za gostovanje Real Madrida obenem pa smo prisotni na podpisovanju naših zvezdnikov. Hvala!
Reportažo s tekme, Espanyol 1 – Real Madrid 2 (22.08.2026), je napisal Gašper Mlakar.
