X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Vsi poznamo Marka Miliča, legendo slovenske košarke, Madridistam pa je pri srcu še toliko bolj, saj je edini Slovenec, ki si je kruh služil tudi pri španskem gigantu Real Madridu.

Milič se je rodil maja 1977 v Kranju, kjer je tudi začel svojo košarkarsko pot pri Triglavu. Rodil se je v športni družini, kjer je bil oče uspešen športnik v suvanju krogle, mati pa državna rekorderka v metu diska. Milič je nato 94. leta prestopil v Olimpijo, nato pa leta 1997 (potem ko je bil z Olimpijo tudi tretji v Euroligi) prestopil k Philadelphii 76ers kot najmlajši tujec do takrat. Ta ga je nato prodala Phoenix Sunsom, nato pa je opravil še postanke pri Fenerbahčeju, preden je spet pristal doma pri Olimpiji. Naslednjo sezono je nato zanimanje pokazal Real Madrid, ki ga je takrat treniral Sergio Scariolo. V Madrid je prišel v isti sezoni, ko je celoten klub prevzel znameniti predsednik Fiorentino Perez. Pri Realu se je odlično znašel, za svojega pa ga je sprejela tudi publika, katero je znal navdušiti s svojim atraktivnimi zabijanji. Zanimivo je, da se je z Realom dvakrat pomeril tudi z Olimpijo (v Ljubljani je slavila Olimpija, v Madrid pa Real). Na žalost pa se z Realom v tej sezoni lovorik ni mogel veseliti, saj je pri Barceloni kraljeval Pau Gasol.

Milič se je nato že čez eno sezono odpravil v Italijo, kjer je igral za Fortitudo Bologno, Roseto, Scavolini in Virtus Bologno, v vseh ekipah pa je bil nosilec igre. Milič se je nato vrnil v Olimpijo, kjer je poskušal preseči prag top 16 v Euroligi, nato pa se je spet podal v Madrid. V španski prestolnici so namreč imeli nekaj težav s poškodbami, na Miliča pa se je spomnil nekdanji soigralec pri Realu in sedanji športni direktor kluba Alberto Herreros. Dobro besedo zanj je pri glavnem trenerju Joani Plazi pristavil tudi pomočnik trenerja Žan Tabak, nekdanji odlični hrvaški center. Vsi so videli v Miliču kot idealno menjavo za poškodovanega Alexa Mumbruja, v Kraljevi klub pa so ga pripeljali tudi kot specialista v obrambi, ki bi v tem segmentu igre pomagal do konca sezone. Znova je zaigral tudi z Raulom Lopezom s katerim si je Realovo garderobo delil že v prvi epizodi v Madridu. »Milko« je imel kmalu po prihodu k Realu tudi veliko smole, saj se je poškodoval, tako da na koncu ni mogel veliko pomagati in je odigral zgolj 8 tekem. Vseeno se je ob koncu sezone 2006/07 z Realom veselil kar dveh lovorik – Pokala Uleb in jubilejnega 30. naslova španskih prvakov, potem ko je Real v finalu ugnal večnega tekmeca Barcelono.

Milič pa ni poznan le po svoji odlični košarki, vendar tudi po svoji skromnosti in komuniciranju z navijači. Na njegov račun se je namreč ob njegovi vrnitvi v Olimpijo veliko navijačev vrnilo na tribune Tivolija. Vsi se namreč spominjajo njegovih atraktivnih zabijanj, preskakovanja Honde in zlomljenih tabel. Taki igralci v današnjem času niso več vsakdanji pojav.


Tako je lansiral tudi svoj blog in svojo spletno stran http://www.milko.si , kjer si lahko ogledate vse novice o Marku Miliču in obilo arhivskih posnetkov iz Miličeve kariere.