Amancio Amaro Valera
Datum rojstva: 16.10.1939
Kraj rojstva: La Coruña, Španija
Kariera v klubu: 1962 – 1976
Pozicija: Napadalec
Nastopi za Real: 471 uradnih in 97 neuradnih tekem
Število golov za Real: 155 uradnih in 42 neuradnih
Nastopi za Španijo: 42
Število golov za Španijo: 11
Osvojene lovorike z Real Madridom:
* 1 Evropski pokal: 1965-66
* 9 Španskih lig: 1962-63, 1963-64, 1964-65, 1966-67, 1967-68, 1968-69, 1971-72, 1974-75, 1975-76
* 3 Španske pokale: 1969-70, 1973-74, 1974-75
Osvojene lovorike s špansko reprezentanco:
* 1 Evropsko prvenstvo v nogometu: 1964
Osvojene individualne lovorike:
* Najboljši strelec: 1968-69, 1969-70
* Najboljši strelec: 1961-62 (2. španska liga)
* Ballon d’Or: Tretje mesto 1964
Amancio Amaro Valera je bil rojen 16. oktobra 1939 v La Coruñii, v Galicii, splošno znan kot Amancio, je nekdanji španski nogometaš. El Brujo (Čarovnik) je igral za Deportivo iz La Coruñie, Real Madrid in špansko reprezentanco.
Igralčeva kariera
Začetek kariere:
Amancio Amaro je začel svojo kariero pri 15. letih v lokalnem klubu, Victoria Club de Futbol, v okrožju Santa Lucia. V sezoni 1958-59 se je pridružil Deportivu iz La Corunie, ki je bil v tistem času v španski drugi ligi. Ko je Deportivo napredoval v prvo ligo, so skavti velikih ekip, kot je Real Madrid, začeli kazati zanimanje za Amancia.
Real Madrid:
Podpis Amancia za Real Madrid se skorajda ne bi zgodil, če ne bi Santiago Bernabéu Yeste vztrajal pri podpisu pogodbe igralca, saj je njegova astronomska provizija ob podpisu pogodbe skorajda pokvarila pogajanja.
Ob podpisu Amancia z Real Madridom v juniju 1962, so igralci, kot so Ignacio Zoco, Lucien Muller in Yanko Daucik tudi prispeli v klub. V tem času je bila ekipa v prehodni fazi, saj je v preteklih letih ekipa pometla z vso konkurenco, tako v Španiji, kot zunaj njenih meja. Amancio je debitiral v evropskem tekmovanju proti Anderlechtu (rezultat 3-3 na Santiago Bernabeu) in v ligi proti Real Betisu iz Seville, pri zmagi Real Madrida s 5-2.
V sezoni 1963-64, sta se Amancio in Real Madrid uvrstila v finale Evropskega pokala, potem pa jih je edinkrat v sezoni premagal Inter Milano s 3-1. Naslednja sezona je prinesla še večjo bolečino, z izločitvijo Benfice, mlade ekipe Madrida, v četrtfinalu. Posledična sezona je prinesla uspehe za Madrid, saj je Miguel Muñoz dodal mlade igralce, kot so Pirri, Velazquez, Sanchís in Grossu. Ta je bila znana kot “Ye-Ye” ekipa. Z močno obrambo in uničujočim napadom, se je Madrid uvrstil v drugo finale, tokrat se je pomeril proti FK Partizanu. Prizorišče je bil stadion Heysel v Bruslju, in 11. maja 1966 je Amancio stopil na igrišču v njegovem drugem in zadnjem finalu evropskega pokala. Vasovič(FK Partizan) je dosegel prvi gol na tekmi. Amancio je izenačil rezultat 20 minut pred koncem, po izmenjavi podaj, izpadu branilca iz igre in spretno poslal žogo v gol mimo Jugoslovanskega vratarja. Pet minut kasneje je strel moštvenega kolega, Serena, iz 30. metrov odločil tekmo. To je bil Amanciov prvi in edini osvojeni evropski pokal. V svojih prvih 6 sezonah v Madridu je osvojil 6 naslovov La Lige. Nato je osvojil še 3, v celoti je osvojil 9 naslovov La Lige. Osvojil je tudi nagrado Pichichi, za najboljšega strelca Lige, v letih 1969 in 1970.
Kot igralec Real Madrida, je Amanciov ugled dosegel svetovno slavo tako, da je imel čast, da je bil vpoklican v svetovno ekipo s strani FIFA.
Amancio je bil kapetan Reala med leti 1974-1976 in se je upokojil leta 1976 ter se pridružil trenerskemu osebju Real Madrida.
Španska reprezentanca:
Amancio je oblekel dres Španije 42 krat, debitiral je proti Romuniji. Z ekipo je bil Amancio udeleženec enega izmed največjih dosežkov v zgodovini ekipe: leta 1964 je osvojil Evropsko prvenstvo v nogometu z rezultatom 2-1 proti Sovjetski zvezi, branilcem naslova.
Trenerska in poslovna kariera
Po upokojitvi je Amancio začel novo fazo na klopi. V naslednji sezoni je začel trenirati mlade ekipe Real Madrida. Po eni sezoni se je odločil, da se posveti svojim poslom. Leta 1982 je bil ponovno sprejet s strani Luisa de Carlosa, ki je dobil klubske predsedniške volitve.
Amancio je ponovno prevzel Castilla CF, s katero je osvojil Segunda Division v svoji drugi sezoni. Ekipo je vključevala legendarna Quinta Del Buitre, katero so sestavljali Butragueño, Michel, Sanchis, Martin Vazquez in Pardeza.
V sezoni 1984-85 je prevzel vodenje prve ekipe. Vendar pa izid ni bil tako dober, kot je bilo pričakovano, in Amancio je zapustil delovno mesto. Čez nekaj časa kot svetovalec, je Amancio zapustil Real Madrid in se pridružil športnemu podjetju Kelme, postal je predstavnik, pristojen za področje Madrida.
Julija 2000 se je sam prijavil kot kandidat za predsedovanje in Svet direktorjev kluba Real Madrida, kateri je bil predsednik kluba, Florentino Pérez, so ga na koncu izvolili kot člana uprave. S tega stališča je podpiral vključitev nekdanjih igralcev v različne odgovorne položaje v klubu. Uprava se je strinjala, da je bil Amancio zadolžen za 100. obletnico kluba Real Madrid.