José Miguel Gonzázez Martín del Campo (Madrid, 1963), bolj znan kot Michel, je bil zadnji član Quinte oz. zadnji izmed članov Quinte, ki so prišli v prvo ekipo, vendar je končal kot ena od ikon madridskega kluba. Michel ima nogomet v krvi. Oče ga je že kot zelo mladega spoznal z nogometom in s samo 10-imi leti se je pridružil ekipi Rayo de los Ángeles (ekipa iz njegove soseske). S 13-imi leti je prišel v Infantil del Real Madrid, kjer je spoznal Pepeja Mela.
Navijači z Bernabeua so ga odkrili v Castilli – to je bila sezona 1983/84, ko je Di Stefano vpoklical celotno Quinto v prvo ekipo (Sanchisa, Vazqueza, Pardezo in Butraguena), vendar ne Michela. To so bili zelo težki trenutki zanj, saj je bil najstarejši izmed njih in bil najdlje v Fabrici. Vendar don Alfredo kasneje ni bil več trener Madrida in Amancio je prevzel klub. Prva stvar, ki jo je postoril je, da se je spomnil na “pozabljenega” Michela in ga vpoklical v ekipo. Na začetku je igral kot levo krilo. Čeprav ni bil ravno med najhitrejšimi, je imel zelo dober pregled nad igro toda zelo slab strel – zato ga je Amancio prestavil na desno stran. Njegove podaje plátanos (predložki, ki so bili zelo visoki in nato zelo hitro padali – ponavadi na glave naših napadalcev) so bile najbolj znane. El 8’ ,kot so ga poznali, je igral z mnogimi legendami kluba, kot so Santillana, Valdano, Hugo Sanchez, Butragueno, Alfonso, Zamorano in tudi Raul, s katerim je delil njegov debi za Real Madrid. Njegov odnos z Bernabeuom je bil nekaj posebnega. Imel je dobre in slabe trenutke. Eden izmed njegovih najslabših trenutkov v karieri in v Madridu je bilo, ko med tekmo ni mogel več trpeti bolečine in je zapustil igrišče še pred koncem. V tem trenutku je razmišljal tudi, da bi zapustil klub, vendar se je kasneje vse skupaj uredilo. Nihče namreč ni vedel, da ima Michel velike težave s fizično pripravo. Njegova vrednost je bil takrat neprecenljiva, zato tudi ni bil naprodaj.
Zelo pošten človek
Michel nikoli ni želel biti problem v Madridu. 13. decembra 1994 se je zelo resno poškodoval in to le eno leto in pol pred iztekom pogodbe. Mendoza mu je par mesecev kasneje po poškodbi ponudil novo pogodbo, čeprav se je njegov mandat iztekal je želel, da Michel nadaljuje v klubu. Igralec jo je namesto, da bi jo sprejel, zavrnil, saj je želel vedeti, če bo tudi novi predsednik računal nanj v njegovem projektu. Tako je v klubu ostal le do izteka pogodbe.
Obdobje pred Madridom – debitiral zaradi stavke nogometašev
Michel je bil prvi od članov La Quinte, ki so debitirali s člansko ekipo 11. aprila 1982 s samo 19-imi leti. Nogometaši so sklicali stavko in klubi so zato v svoje ekipe vpoklicali kar mladince. Tako je Michel zaigral proti Castellónu in dosegel gol za zmago (končni rezultat 1 : 2). Po tej izkušnji se je vrnil nazaj v Castilllo in kasneje čez dve leti formalno prišel v prvo ekipo. Z nastopom za člansko ekipo je takrat postal najbolj famozen Juvenil v Španiji. V Barceloni so mislili, da gre za nekega Francoza – po imenu sodeč. Zaigral je tudi v Monacu na turnirju (mlajše selekcije), kjer so ga razglasili za najboljšega igralca Evrope.
V Madridu osvojil 15 lovorik
Michel je v svoji 12 letni karieri v Madridu imel preživel dve obdobji. Prva je bila odlična: 5 zaporednih La Lig in 2 pokala UEFE – skupaj z ostalo Quinto. Edino, kar pogreša v svojih vrstah je Liga prvakov, vendar takratni Milan s Sacchijem je bil nepremagljiv in tudi poraz proti PSV-ju je bil boleč. To je bila tudi ena izmed najbolj črnih noči Michela, saj so ga njegove pritožbe nad sodnikom stale kar precej neigranja. Kasneje so sledili tudi slabi trenutki za Michela in za Real Madrid, saj ni bilo dobrih rezultatov (porazi proti Tenerifah), trenerja se je menjalo zelo pogosto ,vse dokler ni prišel Valdano, ki je v ekipo pripeljal Laudrupa in Redonda. Tako je oživel ponovno dobri stari Real Madrid – sezona 1994/95. No, sreča ravno ni bila na strani Michela, saj se je hudo poškodoval tik pred iztekom pogodbe. Tako se je 19. maja 1996 poslovil od Bernabeu z dvema goloma proti Meridi in tako še zadnjič dobil ovacije s strani navijačev Real Madrida.
Obdobje po Madridu: od trenerja do direktorja Cantere
Emilio Butragueno je prepričal Michela, da kariero konča v Mehiki. Tako je centralni vezist svojo zadnjo sezono užival v Atleticu Celayi, kjer ni bilo več ravno močnega pritiska in bilo vse sproščeno. Po vrnitvi v Španijo je sodeloval z različnimi mediji v debatah in pogovorih. Kasneje se je vrgel v trenerske vode in prevzel Rayo Vallecano. Po ne ravno bleščeči in uspešni karieri na Terasi Rivero se je vrnil v Real Madrid, da bi prevzel Castillo oz. postal direktor Cantere. No, tudi to mesto je zapustil. Michel je ob koncu sezone 2008/09 prevzel mesto prvega trenerja Getafeja in klubu pomagal do obstanka v prvi ligi.
Statistika:
Real Madrid: 1981/82 (1 tekma zaradi stavke nogometašev), 1984/85 – 1995/96 – 12 sezon
Pokali:
- 6 Liga
- 2 Copa del Rey
- 2 Copa UEFA
- 4 Španska Supercopa
- 1 Segunda division
- 1 Španski pokal
Debi:
- 11.4.1982 proti Castellonu (zmaga Real Madrida z 1:2)
- 25.5.1996 proti Zaragozi (zmaga Real Madrida z 0:1)
Nastopi:
- La Liga: 404 nastopi – 97 golov
- Copa del rey: 53 nastopov – 9 golov
- Copa de Europa: 39 nastopov – 8 golov
- Recopa: 6 nastopov – 2 gola
- Copa UEFA: 44 nastopov – 10 golov
- Španska reprezentanca: 66 nastopov – 21 golov
