X Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Preprosto odličen nogometaš

Slika

Rafael Martín Vázquez, rojen v Madridu 25. septembra 1965, je bil v tistem času nogometaš prihodnosti. Njegovi prijatelji iz Quinte pravijo, da je bil najboljši v Quinti del Buitre, saj je bil brez napak. Imel je stil, pregled nad igro, močan udarec z obema nogama, torej če iščeš nekoga, ki bo predstavljal popolnega centralnega vezista ,bi to bil Rafael Martín Vázquez. Čeprav je bil še vedno otrok, je s svojo igro presenečal po igriščih v Madridu, v klubu los Escolapiosu. S svojo šolo se je udeležil nekega turnirja, ki ga je priredila TVE, v katerem je sodelovalo preko 1000 moštev. V svoji ekipi je bil eden izmed glavnih igralcev, prebili so se pa vse do polfinala. Madrid, z Malbom in Molownyem na čelu, je odšel v los Escolapios po Vazqueza (po videnem na omenjenem turnirju), vendar po nekaterih virih, naj bi se njegov brat, ki je bil takrat trener los Escolapious, na vse pretege trudil, da njegov mlajši brat ne bi prestopil v vrste Reala iz Madrida. Po dolgem pregovarjanju je le prestopil v Real in to s komaj 15 leti. Njegova prva igra na nekem mednarodnem kadetskem turnirju (nekakšno mini svetovno prvenstvo) je bila v Buenos Airesu, kjer je dosegel 7 golov na 7 tekmah in tako bil izbran za najboljšega igralca turnirja ter bil uvrščem v najboljšo enajsterico turnirja. S 17 leti je že zaigral za Castillo in tako je že delil garderobo z ostalo Quinto. Kmalu po tem ga je Di Stefano skupaj s Sanchisom vpoklical v prvo ekipo, ki se je pomerila proti Murcii (to se je zgodilo 4. decembra 1983). To je bila čarobna noč, sploh za omenjena dva mladca iz Castille. Madrid je zmagal z rezultatom 0 – 1, gol pa je dosegel do takrat neznani Sanchis in tako sta že postala člana prve ekipe in že se je začelo pisanje v medijih. Zaradi načina igre, ki ga je Rafa igral (preigravanje, 1 na 1, fizično šibek igralec) mu seveda ni bilo lahko. Prav zaradi njegovega načina igre je posledično povzročil da so se na stadionu Santiago Bernabeu začeli spraševati ali mu bo uspelo, kljub temu, da so vedeli za kako kakovostnega nogometaša gre. V to so bili tudi prepričani njegovi soigralci, saj nikoli niso dvomili v njegove sposobnosti. V tistem trenutku je bil predsednik Reala iz Madrida Ramon Mendoza. Medtem, ko je Rafaelu Martínu Vázquezu (bil je v drugem planu predsednika Mendoze) potekla pogodba, ker ni prišel do dogovora s samim predsednikom, so v tistem času podaljšali Butragueno, Michel in Sanchis. Tako je prišla sezona 1989/90 (Rafina zadnja sezona pri Realu – vsaj tako je izgledalo). Toshack je bil trener Reala iz Madrida, ki pa v tistem času ni imel konkurence v Španiji in tako popeljal klub do 4. zaporedne La lige . To leto je Rafael Martín Vázquez odigral verjetno svojo najboljšo sezono. Centralni vezist je v tej sezoni dosegel 14 golov in s svojo igro veliko pomagal svojim soigralcem, še posebej Buitri in Hugu Sanchezu ter seveda ostalim soigralcem. Real je osvojil novo La Ligo, v kateri je dosegel 107 golov, kar še danes velja za rekord La Lige po doseženih golih v eni sezoni. Tako je Vázquez ostal brez pogodbe, to priložnost pa niso izpustili iz rok ostali klubi, ki so mu ponudili pogodbo. Na koncu je izbral Torino, vendar ta avantura v Italiji se ni končala dobro. Tam je igral 2 leti in se nikakor ni mogel privaditi na njihov stil igre (Calcio). Resnica je, da sta tako Real Madrid kot klub, kot igralec sam bili na slabšem po njegovem odhodu iz Španije. Benito Floro je nato prosil Ramona Mendozo naj ga vrne nazaj v klub in tako je bilo. El Madrileno se je vrnil domov v sezoni 1992/93. Njegov najlepši spomin na Real Madrid (ko se je vrnil nazaj), je bila verjetno zmaga v La Ligi pod vodstvom Valdana, proti Barceloni 5 – 0 na Santiago Bernabeuu.

Pred odhodom ga takratni klub ni želel prodati Realu
Martin Vázquez je kazal svoj talent že od malih nog, ko je še igral za klub los Escolapios, ki ga je vodil njegov brat Ireneo, ki je užival v igri svoji mlajšega brata. Z njim na čelu je njegova šola bila nepremagljiva in le vprašanje časa je bilo kdaj bo mladi Rafa odšel v večji klub. Vendar kljub temu ga brat ni želel prodati, saj je bil Martin Vazquez duša njegove ekipe in ni želel izgubiti glavnega igralca ekipe, poleg tega pa je bil še (pre)mlad za odhod v veliki klub, saj je štel le 14 let. Ko sta v pogovore vstopila Molowny in Malbo je brat le popustil in pustil brata, da prestopi v Real.

V Madrid je prišel dvakrat in osvojil 14 lovorik
Martin Vázquez je 10 let igral za Real Madrid, vendar ne v enem kosu. Prvič ko je igral za Real, je bilo to od leta 1983 do 1990, drugič od 1992 do leta 1995. Veliko bolj uspešna je bila njegova prva etapa pri Realu, vendar če vse skupaj seštejemo, je osvojil 14 lovorik z belim dresom, med drugim 6 La Lig in 2 UEFI. V času, ko ni igral za Real je bil v Torinu 2 sezoni ter pol leta v Marseillu.

Po dokončno končani karieri v Madridu
Centralni vezist je podpisal za Deportivo 1. julija 1995. Tam je preživel 2 leti, vendar precej neuspešno, saj zaradi poškodb skoraj ni mogel igrati. Kasneje je svojo srečo preizkušal v Mehiki, Atleticu Celayi (v istem klubu kot Butragueno ter Michel), konkretno v sezoni 1997/98, kariero pa je končal v Nemškem Karlsruherju. Trenutno je komentator de la Cope in Antene 3, igra pa tudi za veterane Real Madrida.
Statistika:

Pozicija na igrišču: Centralni vezist (MC)
Odigranih tekem: 342 uradnih tekem
Doseženih golov: 47
Nastopi s Špansko reprezentanco: 38
Pokali:
6 Ligas
3 Copas del Rey
4 Supercopas
1 Copa de la Liga
2 Copas de la UEFA