Predsedniki Real Madrida
Julián Palacios (1900-1902) Predsednik v klubu do njegove uradne ustanovitve leta 1902. Človek, ki je odgovoren za združitev z drugo ekipo v Madridu, v tistem času – Football Sky. |
Juan Padrós (1902-1904)
Drugi predsednik kluba, ki je osnoval klub oz. ga uradno potrdil, ki ga je zgradil njegov predhodnik Palacios. |
Carlos Padrós (1904-1908)
Carlos, brat Juana Padróse, je eden izmed bolj pomembnih členov v zgodovini kluba. Bil je vodja z vizijo, ki je z njegovo prvo pomočjo dosegla vrh. V njegovem 4 letnem mandatu je klub osvojil 4 Cope del Rey (to je bil edini pokal v tistem času). |
Adolfo Meléndez (1908-1916, 1936-1940)
General v španski vojski, rojen v Galiciji, je bil dvakrat predsednik kluba (2 različna mandata). V prvem mandatu kot predsednik je sledil Padrósovim korakom, zgradil stadion Narvaz in O’Donnell ter imenoval Angleža kot trenerja Real Madrida – Arthurja Johnsona. Po državljanski vojni, ko je bil klub že skoraj uničen, je bil Adolfo eden od ustanoviteljev starega/novega kluba. |
Pedro Parages (1916-1926)
Preden je bil imenovan za predsednika je Pedro v svojih mlajših letih igral v klubu, še preden je le-ta postal profesionalen. 29. junija 1920 je bil poklican s strani kralja Alfonsa Palaca, ki je sprejel naziv “REAL” (kraljevi) in vse od takrat se klub imenuje “Real Madrid”. |
Luis de Urquijo (1926-1930)
Sin aristokratske družine v Španiji. Važen dogodek v njegovem mandatu je predvsem fundacija, ki je bila namenjena izgradnji novega stadiona Chamartin. Osnovana je bila 17. maja 1924, sam je daroval 1.5 milionov pezet za izgradnjo. |
Luis Usera (1930-1935)
V njegovem času je klub imel odlične igralce kot sta Zamora in Quincoces. Usera je bil ekonomist, ki je povečal število članov. |
Rafael Sánchez Guerra (1935-1936)
Guerra je bil odvetnik, novinar in politik, ki je uporabil veliko “vez” v vladi za Real. Klub je vodil vse do državljanske vojne. |
Adolfo Meléndez (1908-1916, 1936-1940)
General v španski vojski, rojen v Galiciji, je bil dvakrat predsednik kluba (2 različna mandata). V prvem mandatu kot predsednik je sledil Padrósovim korakom, zgradil stadion Narvaz in O’Donnell ter imenoval Angleža kot trenerja Real Madrida – Arthurja Johnsona. Po državljanski vojni, ko je bil klub že skoraj uničen, je bil Adolfo eden od ustanoviteljev starega/novega kluba. |
Antonio Santos Peralba (1940-1943)
V njegovem kratkem obdobju, je ekipa osvojila že svojo 6. Copo del Rey. Tudi v njegovem mandatu se je povečalo število članov. |
Santiago Bernabéu Yeste (1943-1978)
Popoln predsednik, ki bo znan kot vplivna oseba, ki je vplivala na zgodovino nogometa. Njegova dejanja so prejela veliko pohval tudi s strani ljudi, ki niso podpirali Real. Na začetku je bil Bernabéu igralec kluba (do 1927), kasneje trener ekipe (za krajši čas) in potem še direktor, dokler ni postal predsednik – vloga, ki jo je imel vse do njegove smrti 1978. Med Bernabéuom in generalom Francom (fašistični diktator, ki je vladal Španiji) je veliko verzij in zgodb. Bernabéu je odgovoren za obnovo štadiona Chamartín, ki je leta 1955 bil imenovan po njem (Bernabéu). Na njem je legendarna ekipa na čelu s Puskásom in Di Stefanom osvojila 5 Lig prvakov. Več o Bernabeu si lahko preberete med nogometnimi legendami oziroma tukaj. |
Luis de Carlos Ortiz (1978-1985)
Luis de Carlos je bil predsednik kluba v enem od najtežjih časov – po smrti Santiaga Bernabéua. Uspel je zapolniti praznino, ki jo je zapustil Bernabéu z resnostjo in čvrstostjo. Poznan je kot zelo delaven človek. |
Ramón Mendoza (1985-1995)
Težka naloga je ocenjevati tako kontroverznega predsednika, kot je bil Mendoza. Če pogledamo samo uspehe kluba v tistem času – ekipa je imela odlično obdobje (Quinta Del Buitre), manjkala je le osvojena Liga prvakov. V njegovem začetku mandata je imel klub odlično finančno stanje. Po nekaj letih vodenja, je vložil veliko denarja v stadion, nato pa zapustil klub v velikih dolgovih. |
Lorenzo Sanz (1995-2000)
Postal je predsednik z ogromno podporo s strani direktorjev kluba, po veliki finančni katastrofi, ki jo je povzročil Mendoza. Sanz je bil poslovni človek, ki se je trudil izboljšati finančno stanje kluba. V njegovem času je klub stal stabilno, gledano s strani financ, vendar pa je še vedno imel velike dolgove, ki so ogrožale prihodnost kluba. V njegovem času je klub osvojil Ligo prvakov (po 30 letih). |
Florentino Pérez (2000-2006, 2009-?)
Julija leta 2000 je premagal Lorenza Sanza, potem ko je obljubil da bo v ekipo pripeljal Luisa Figa. Šala je postala resnica in Perez je tako podpisal s prvim galaktikom. Perez, ki ima v vlasti podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom, je odplačal vse dolgove ki jih je takrat imel klub, s tem, da je prodal zemljo, na kateri je stal Realov trening center. Ambiciozni predsednik je nadaljeval z galaktično politiko, potem ko je leto kasneje za rekordno vsoto kupil Zidana, naslednje leto Ronalda in nato še Beckhama. Ekipa je bila zelo uspešna, kljub neuspelemu koncu njegovega mandata oz. odstopa po porazu z Mallorco (kasneje je po ponovno osvojenem mandatu l.2005, ostal le še do februarja 2006). |
Fernando Martín Álvarez (2006-2006; 55 dni)
Desna roka Pereza od leta 1995 v poslovanju podjetja z zemljišči in človek, ki mu je pomagal pri volitvah leta 2000 in 2004. Ko je Perez odstopil, ga je Álvarez zamenjal za 55 dni. |
Luis Gómez-Montejano (2006-2006)
Mesto predsednika je prevzel po Martinu, ki je bil odstavljen s svoje pozicije. Luis je bil predsednik do volitev leta 2006, kjer pa je zmagal Ramon Calderón. |
Ramón Calderón (julij 2006 – januar 2009)
Zmagal na zadnjih volitvah (2006) predvsem zaradi obljub, ki jih je dal. To so bile Kaka, Capello in Mijatovic. Na volitvah je zmagal zgolj za 246 glasov. Calderon je postal predsednik v težkih trenutkih, saj klub že 3 leta ni osvojil nobene lovorike, trenerji so bili menjani po nekaj tednih. Njegova naloga je bila ponovno narediti iz Real Madrida imperij in najboljšo ekipo na svetu, vendar njegovo delo se je zaključilo na precej sramoten način. Z nameščanjem rezultatov na skupščini, je bil pritisk časopisa Marca tako močan, da se je odločil odstopiti z mesta predsednika Real Madrida. V manj kot enem letu je Ramón Calderón uspešno vrnil ponos in upanje vsem Madridistom. V svoji prvi sezoni kot predsednik Real Madrida, je po 21 letih pripeljal v klub oba španska prvenstva – tako v nogometu, kot v košarki. Z nogometnim moštvom je enak dosežek ponovil tudi naslednjo sezono (2007/08), kjer pa je osvojil tudi španski superpokal, s košarkarsko ekipo pa je osvojil še pokal ULEB. |
Vicente Boluda (januar 2009 – junij 2009)
Ker je Ramon Calderon odstopil z mesta predsednika, ga je nadomestil podpredsednik kluba Vicente Boluda. Klub je vodil do volitev junija 2009. |
Florentino Pérez (2000-2006, 2009-?)
Florentino Perez je vnovič postal predsednik kluba junija 2009, ko je bil edini kandidat za mesto predsednika. Sestavil je zvenečo ekipo sodelavcev ter ambiciozen projekt, katerega glavni cilj je vrniti Realu status najboljšega kluba na svetu. |