Bilo je v maju, leta 2012. Moj prvi nepozabni obisk Madrida in ogled zadnje ligaške tekme ter proslava 32. naslova La Lige mojega kluba, za katerega stiskam pesti že od leta 1998. V tistih časih je za Real po levi strani briljiral bočni obrambni igralec Roberto Carlos. Prav hitronogi Brazilec s topovi v nogah je eden od glavnih razlogov, da sem začel navijati za Real Madrid. Po skoraj štirih letih je bil zadnji čas, da ponovno obiščem tekmo na mitskem stadionu Santiago Bernabeu. S prijateljico, ki prav tako vneto navija za beli balet, sva se odločila, da si bova ogledala povratni obračun osmine finala Lige prvakov proti italijanski Romi. Približno dva meseca pred odhodom v Madrid sem rezerviral letalske karte in preverjeni hostel Las Musas. Ker sem član uradnega kluba navijačev Real Madrid Slovenija (Klub navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia), mi je pri kartah za tekmo na pomoč priskočil predsednik kluba Marko Sotošek in mi poslal karte za tekmo. Ob tiskanju kart je bilo veselje nepopisno. In končno je prišel čas za odhod v Madrid. Do letališča v Bologno sva se odpravila z Go-Opti prevozom, nato pa let iz letališča Guglielmo Marconi Bologna v Madrid, ki je […]

Pred vami je reportaža in kratko razmišljanje s tekme polfinala Lige prvakov, kjer sta se soočila dva izmed najbolj legendarnih evropskih klubov: Juventus in Real Madrid. Kluba z bogato zgodovino in tradicijo tako v svojih državah, kot tudi na prestižnem evropskem odru. Za mnoge nogometne navijače, še posebej tiste z »romantičnim« pogledom na nogomet, med katere spadam tudi jaz, štejeta tako Stara dama iz Torina kot Real Madrid med klube, ki jih preprosto moraš videti v živo, četudi nisi ravno navijač katerega-koli izmed njih. Gre pač za nogomet na najvišjem nivoju. Naj se najprej še enkrat zahvalim Peñi Madridista Eslovenia, ki mi je omogočila ogled tekme v živo na Juventus Stadium-u. Omenjene tekme ne bi zamudila za nič na svetu, osebno sem imela kar nekaj razlogov za to. Razlog 1: Ok, a sploh potrebujem razlog?!? Polfinale Lige prvakov … Real Madrid …?! Novica, da bom v družbi prijateljev iz Kluba navijačev Real Madrid Slovenija potovala v Torino, ne bi mogla priti v boljšem trenutku. Že takoj po koncu četrtfinalnih tekem sem nekje v podzavesti pričakovala, da nam bo žreb namenil Juventus. Glede na ostali možnosti, se mi je zdela ta najbolj všeč, saj se v izločilnem delu tekmovanja že dolgo […]

20. maj 1998. Amsterdam Arena. Finale Lige prvakov v nogometu. Beli proti črno-belim. REAL MADRID proti Juventusu. 66. minuta tekme. Črnogorski napadalec Predrag Mijatović zabije gol za 1:0. Beli vodijo. »Oči, jaz navijam za bele, ker so boljši«, se ponosno odločim. Bili so boljši (ali pa srečnejši) in namesto, da bi moj dom postal Stadion Olimpico, sem se zaradi enega gola (in seveda zmage) zavezal beli barvi in (kot se je kasneje izkazalo) najboljšemu klubu na svetu, ki domuje na stadionu Santiago Bernabeu. »Oči, ko bom velik, bi rad gledal tekme Reala v živo. Upam, da bodo tudi takrat zmagali.« Ne spomnim se odgovora, niti ne reakcije, ampak 9-letnega fanta iz Ljubljane (takrat) ni mogel prepričati nihče. Enkrat bo v živo gledal Real Madrid v finalu Lige prvakov. Dobrih šestnajst let kasneje sedim na stadionu La Luz v Lizboni in čez slabo uro bodo iz garderob pritekli »beli«. Nasprotniki so tokrat rdeče-beli, ampak to niti ni pomembno. Finale Lige prvakov v nogometu. Real Madrid. Jaz na stadionu. Modrić na igrišču. Sanje. Vzamem mobitel in domov pošljem sms: »Sem na stadionu. Real v finalu Lige prvakov. Noro. Hvala vama.«. Težko opišem občutke ob tem smsu, a vsakemu, ki so se že […]

Dolgo pričakovana sobota, 24. maja 2014, se je zame začela že zelo zgodaj, a kljub neprespani noči zaradi potovanja sem bila takoj po pristanku na španskih tleh polna energije. Na metroju do centra Madrida sem srečala precej navdušencev v belih in rdeče-belih dresih, prav tako se je na trgih in ulicah mesta gnetlo ljudi. Na trgu Puerta del Sol sta visela plakata z ogromnimi dresi obeh madridskih klubov, ki sta si v letošnji Ligi prvakov zasluženo priborila mesto v finalu v Lizboni. Samo vzdušje v mestu je bilo dovolj, da me je prešinil TISTI občutek, občutek pred najpomembnejšo tekmo mojega kluba odkar pomnim, občutek, ki ga je težko ubesediti. To je to! Prejšnja leta sem si pomembne tekme ogledala doma, včasih v baru z nekaj prijatelji, včasih tudi sama. In že 12 let zapored se je sezona Lige prvakov mojega kluba, že v zgodnejših fazah tega tekmovanja, končala v solzah. Letos je moralo biti drugače. Že sama vožnja iz centra mesta do stadiona je bilo svojevrstno doživetje, metro je bil že nekaj ur pred tekmo nabito poln, navijači v barvah Real Madrida smo peli navijaške pesmi in skakali, da so se vagoni metroja dobesedno gugali v vse smeri. Za nekaj […]

Občutki so na plano prišli že v četrtek dopoldne, slab teden pred tekmo, ko sem prejela SMS predsednika našega društva. Težko je opisati občutek, ko sem izvedela, da sem ena izmed srečnežev, ki bomo na Allianz Areni spremljali povratno tekmo polfinala Lige prvakov med bavarskim velikanom Bayernom in najboljšim klubom na svetu, našim ljubim Real Madridom. Zadnji postanek pred odhodom na Bavarsko je bil na Dolgem mostu v Ljubljani, kjer sva se ekipi, ki so jo sestavljali Aleš, Gašper, Rok R., Marko, Simon in Sonja, pridružila še dva Gorenjca, Rok D. in jaz. Pred nami je bilo pet ur vožnje, ki pa zaradi pametno načrtovane prtljage (beri: dobrote iz sladu in hmelja), posledično obveznimi postanki, predvsem pa obilice smeha (vsem, ki poznate oba Roka in Gašperja, mislim da ni treba posebej razlagati) ni bila prav nič dolgočasna. Zdaj že kar tradicionalna vožnja z gasilskim kombijem se nam je zopet obrestovala, saj pred predorom Karavanke nismo plačali niti centa. Ko smo prispeli v München, smo se takoj odpeljali do Allianz Arene, kjer nas je čakal parkirni prostor, posebej za navijače španskega kluba. Ni nam bilo jasno s kakšnim namenom je na tem delu parkirišča za promet skrbel starejši redar, ki ni […]

Odkar že pomnim ima španski klub, Real Madrid, prav posebno mesto v mojem srcu. Sem pristaš Real Madrid že dolgih 12 let. Spremljav sem igro, uspehe, menjavo igralcev skozi celotno preteklost, vendar z drugim očesom pa sem bil v Angliji. Natančneje pri Manchestru Unitedu, za katere je podpisal mlad nadobuden igralec portugalskega rodu, Cristiano Ronaldo. In imel sem le eno željo, da se pridruži mojem klubu, Real Madridu. In res, 6. 7. 2009 je podpisal za beli balet. Po letu 2009 sem si želel samo to, da v živo vidim Cristiana in njegovo ekipo igrati na Santiago Bernabeu. Zadnjih nekaj mesecev sem se ukvarjal predvsem z iskanjem redne zaposlitve, ko pa sem to le dobil, sem vedel, da bom prvo plačo zapravil za izlet v Madrid. In odločitev je padla! Vse zasluge gredo moji punci, ki je urejala vse organizacijske stvari. Najprej je rezervirala letalske karte preko spletne strani nizko cenovnega letalskega prevoznika Ryanair-ja, s katerim sva letela iz italijanskega mesta Bologne v Madrid. Vendar pa sva si morala rezervirati tudi transfer iz Slovenije do Italije. Zato sva se odločila za nizko cenovne prevoze Go Opti, kjer sva vstopila v Ljubljani pri avtobusni postaji. Nato pa sva morala rezervirati še […]

Dolgo časa sem razmišljal, kako naj spišem reportažo z obiska Madrida in tekme proti rumeni podmornici. Želel sem pisati o novem super izletu, opevati lepoto španskih deklet (čeprav se tudi nad Slovenkami ne pritožujem), vam predstaviti kuliso nogometnega hrama z imenom Santiago Bernabeu, postreči s kakšno zanimivo anekdoto s potovanja (konec koncev se ne pelješ vsak dan z gasilskim kombijem) ali pa vam suhoparno navajati dejstva od začetka do konca. Pa sem se odločil, da bom malo “pojamral”. Kot pravi Slovenec in kot je v Sloveniji trenutno moderno. Upam, da me ne bo preveč zaneslo, ter bo v ospredju še vedno reportaža (zgoraj navedene stvari) in ne kolumna, a bom vmes vsake toliko časa vrinil moje mnenje. Zgolj, da si malenkost olajšam dušo. V kolikor berete te vrstice, je tekst šel skozi predsednikovo cenzuro (Mare, hvala), a ob tem še enkrat navajam dejstvo, da gre pri tekstu zgolj za moje mnenje oz. kot bi se strokovno reklo: tekst je odraz posameznika in ne izraža stališča uredništva (KNRMS). »Luka, jaz bom organiziral ogled tekme z Villarealom«, mi je pred časom dejal predsednik. Včasih bi kar skočil, bil že prijavljen, pa sem si vzel en dan časa za razmislek. Odhod Ozila in […]

Domače tekme so super, a gostujoče najboljše. Navijanje z isto mislečimi navijači ljubljenega kluba iz različnih držav, brez gospodov, ki te skozi celotno tekmo posedajo, ker čez tebe res ne vidijo veliko, obenem pa občutek pripadnosti in ponosa, da si eden izmed tistih maloštevilnih navijačev družine Real Madrid, ki spodbujajo svojo ekipo, ne glede na to, kje igra. Lahko se ne strinjate z mano in vam je ljubše sedenje, grizljanje bučnih semen in občasen vzklik navdušenja ob priložnosti, a sam sem imel že od nekdaj željo po obisku gostujoče tekme Reala v gostujočem sektorju ob boku naše navijaške skupine Ultras Sur. Ne me razumeti narobe, tudi tekma na Santiago Bernabeu je super, a gostujoča je nekaj posebnega. Končno sem se o tem prepričal tudi v živo. Žreb Lige prvakov nam je namenil Juventus in ideja je padla. Dobrih 600 kilometrov oddaljeno mesto v Italiji je kot nalašč za prvo organizirano gostovanje Kluba navijačev Real Madrid Slovenija – Peña Madridista Eslovenia. A dilema je bila prisotna. Kako je s kartami? Nam jih bodo v Madridu kot uradni navijaški skupini odobrili? Strah je bil odveč in slaba dva tedna pred tekmo je bilo 18 kart v rokah našega predsednika. Kar se nam […]

Ko sem pred dobrimi 15 leti prvič spremljala nogometno tekmo in mi je oče razlagal pravila igre, verjamem, da ni bilo naključje, da je bila takrat ena izmed ekip na zelenici prav Real Madrid. Ko sem se v tisti uri in pol navezala na klub iz Chamartína, si nisem predstavljala, da bo trajalo tako dolgo, da jih vidim igrati v živo. Ta velika želja se mi je uresničila 28.9.2013, ko je v 7. krogu La Lige na Santiago Bernabéu gostoval mestni tekmec Atlético. Veliko zaslugo pri tej uresničitvi ima moj fant, ki sicer ni Madridista, a ga logično najuspešnejši klub na svetu pač ne more pustiti ravnodušnega. Že nakup kart teden pred tekmo je predstavljal precejšen izziv, saj sva imela kar nekaj problemov z internetno povezavo. Tako pač je, ko se odpraviš na lastno pest odpraviš na »trip« po Španiji brez predhodnih rezervacij. Na koncu sva karte le uspela kupiti in izkazalo se je, da so bili tudi sedeži na kar dobri lokaciji (Fondo Sur, 3. anfiteater, sektor 514, 6. vrsta). V Madrid sva prispela v petek zvečer in ker nama je nagajal GPS sva potrebovala kar nekaj časa, da sva ugotovila, kje se nahaja najin kamp. Med prepiranjem o […]

V Španiji so brez kančka dvoma prepričani, da je El Clasico med Barcelono in Realom Madrid največja nogometna tekma na svetu. A podoben odgovor bi dobili tudi v Milanu za dvoboj Milan – Inter, v Angliji za Liverpool – Manchester United, v Grčiji za Panathinaikos – Olympiacos, v Buenos Airesu za Boca Juniors – River Plate … Kar El Clasico povzdigne nad druge, je prisotnost številnih zvezdniških nogometašev. Na nobeni drugi tekmi se na zelenici istočasno ne pojavi deset reprezentantov Španije, torej aktualnih svetovnih in evropskih prvakov ter najboljša igralca na svetu Lionel Messi in Cristiano Ronaldo, ki sta skupaj pobrala zadnjih pet zlatih žog, zraven pa je še Kaka, ki je bil najboljši pred njima. Zvezdniki poskrbijo, da El Clasico presega lokalne okvire. Na stadionu Camp Nou v Barceloni in stadionu Santiago Bernabeu v Madridu se zbirajo navijači z vseh koncev sveta. Afričani, Azijci, Južnoameričani, Vzhodnoevropejci, Arabci … Na El Clasicu, predvsem v Barceloni, zato ni pristnega vzdušja, saj tujci pridejo, da bi vzdušje doživeli, ne pa ustvarili, a nato se vsi med seboj le gledajo. Multikulturnost navijačev tako povzroči nasprotni učinek, saj pogosto bolj do izraza pride navijanje gostujočih navijačev, ki jih je manj, a so bolje organizirani. […]