
Bil je 1.maj – praznik dela. Takrat nihče ni niti posumil, da zadnjič gledamo Cristiana Ronalda v ligi prvakov na “njegovem” Santiagu Bernabeu, v svetem dresu delati to, kar je delal zadnjih devet let. Sicer je ta večer v vsem svojem sijaju zablestel Cristianov par v napadu, a pojdimo lepo po vrsti. Proti koncu marca sem sklenil, da si med prvomajskimi prazniki v Madridu ogledam tekmo španskega prvenstva Real Madrid – Leganes. V primeru, da se Real uvrsti v polfinale, pa še tekmo Lige prvakov, v kolikor bi bilo mogoče dobiti karte. Ko sem si v Torinu ogledal prvo tekmo četrtfinala, smo vsi verjeli v gladko napredovanje kraljevega kluba v polfinale. Toda stvari so se na povratni tekmi v Madridu zapletle, Juventus je nadoknadil prednost Reala treh zadetkov s prve tekme, a uspešno izvedena najstrožja kazen v sodnikovem podaljšku je Realu zagotovila vstopnico za polfinale. Čakal sem le še žreb in s tem tudi termin tekme za rezervacijo letalskih kart in hotelske sobe. Ta nam je v petek 13. aprila namenil Bayern München – na papirju najtežjega možnega nasprotnika. Prva tekma je bila delegirana 25. aprila v Münchnu, povratna pa šest dni kasneje v Madridu – zame najidealnejša opcija. […]













